Biti Zoran Janković

»Meni je tako lepo na tem delovnem mestu, da me nič ne obremenjuje!«

S tovrstnimi izpovednimi vzkliki Zoran Janković ta čas izkazuje udobje umeščenosti v svoje mikrovesolje, imenovano Mestna občina Ljubljana. In če nas je kot študente dr. Tomo Korošec učil, da je vejica središče vesolja, je središče prestolničnega mikrokozmosa nedvomno On, Zoran. Oziroma »naš Zoki«, kot dehti iz ustnic in src mnogih Ljubljančanov.

Ti si moje sonceee ...

S stokilometrske distance opazovalca, lociranega nekje na Štajerskem, MO Ljubljana dejansko zgleda kot nekakšen samozadostni planetarni sistem, kjer vse gravitira okrog ene močno sijoče zvezde. Proti obrobju svetloba vse bolj medli, dokler v somraku periferije ne preide v popolno temo. Okrog nje klanjajoča se telesa pijejo svetlobo, saj jih sicer ni, ne obstajajo. Le tu in tam skozi osončje zažari kakšen samosvoj komet, a za svobodneža v Zokijevem vesoljskem redu ni pravega prostora.

V tem njegovem malem svetu, kjer se zakoni narave prilagajajo njemu in ne on njim, je Jankoviću res lahko lepo. Počne karkoli hoče, nobena packa ne zatemni njegove svetilnosti.

Vse skupaj deluje kot nekakšen Huxleyev Krasni novi svet, kjer se vsi zdijo srečni, a so hkrati sužnji lastne odvisnosti od sistema.

Teflonska avtokracija

Po kopanju v drobovje delovanja Mestne občine Ljubljana bi težko zanikal fascinacijo nad tako spretno sestavljenim samohranitvenim mehanizmom. Vse skupaj deluje kot nekakšen Huxleyev Krasni novi svet, kjer se vsi zdijo srečni, a so hkrati sužnji lastne odvisnosti od sistema. Razsvetljen, svobodomiseln posameznik pa je kot John Cusack iz neke druge klasike, kjer je ravnokar odkril portal v glavo Johna Malkovicha. Doživlja njegove misli in občutke, a hkrati ostaja le nemočen opazovalec, saj (za zdaj) na Malkovichev um še ne more vplivati.

Iz prispodob v realnost … tako nekako se praktično z ničemer ne da vplivati na ljubljansko kolektivno zavest: nepoplačani delavci nikoli dokončanih Stožic? Ni problema, samo da imamo dvorano. Korupcijski škandali? Saj da nekaj "na stran" tudi za nas. Zapravljiva sinova? Fotr ni kriv. Nemočna farmacevtka? Je vsaj pravi dec … in tako dalje z izgovori do onemoglosti. Župan Janković je pač car in tega ne more spremeniti niti 130 milijonska bančna luknja, niti izbrisani a slišani prisluhi, niti kanalizacijska cev čez "najboljšo vodo na svetu".

Nauk te zgodbe

Ne glede na to, kako se bo vse skupaj končalo, je iz ljubljanske situacije vredno potegniti nekaj obče slovenskih naukov.

Najprej, primer županskih volitev v Ljubljani še enkrat več potrjuje, da pregovor "gliha vkup štriha" še kako velja za slovenske levičarje. Lahko so razmazani po šestih strankah, ideološko razpotegnjeni od anarho-socialistov do tajkunskih turbokapitalistov, a pred »desničarsko nevarnostjo« bodo vedno strumno strnili vrste. Konkretneje, strumno počistili pred Zokijem, da ga slučajno ne preseneti "SDS-ov kronani princ".

Pomisleki glede etike, morale, spoštovanja pravic delavcev, žensk in podobno pri tem niso ovira, kar izpodbija vsiljeni mit o nekakšni levičarski etično-moralni superiornosti v odnosu do ranljivih in depriviligiranih družbenih skupin.     

Levica je v Ljubljani na volitvah nekje dobila tudi po 17% glasov, na županskih volitvah pa jim ne kaže niti 1%? Torej so vsi antitajkunski volilci za Jankovića?

— Apocalypse Man (@apocalypsedone) November 14, 2018

Župan Janković je pač car in tega ne more spremeniti niti 130 milijonska bančna luknja, niti izbrisani, a slišani prisluhi, niti kanalizacijska cev čez "najboljšo vodo na svetu".

Poleg tega. Pred Jankovićem poklekajo moralne avtoritete, ki naj bi poklekale le pred svojim bogom. A kaj je en javni poklon v zameno za 30 srebrnikov, obisk na domu ali pa klobaso za lačne tuje goste?!?

Tretjič; klanjajo se mu novinarji osrednjih medijskih hiš. Malo je tistih, ki želijo (ali pa jim je dovoljeno), problematizirati kakšno stvar iz prenatrpanega županovega nahrbtnika. Večina jih je pohlevno tiho kot najbolj krotke ponižne ovčice. V zemljo so se vdrle tudi razne borke za pravice žensk in ponavadi vedno glasni aktivisti levičarskih nevladnih organizacij. Kanalizacija do njihovih računov je potegnjena in deluje.

Biti Miran Janko

A kaj bi se zgodilo, če Zoran Janković (ceteris paribus) ne bi bil "naš Zoki", temveč recimo župan Miran Janko s člansko izkaznico SDS? Kaj če bi po ulicah svojega mesta paradiral v majici z verzom "Slovenec sem, tako je mati d'jala," namesto Hej brigade prepeval Domovini, protestiral pred sodiščem zaradi po krivem zaprtega opozicijskega voditelja in na svoje javne fešte namesto Cece in Danijele vabil Modrijane?

Bi bile Jankove ulice in trgi tudi očiščeni zagretih feministk, protikapitalističnih aktivistov in zombijevskih vstajnikov? Bi intimni telefonski pogovori prav tako izgubili dokazno vrednost in bili pod strogim sodnim nadzorom uničeni? Bi Janku sploh pustili biti župan? Bi mu sploh pustili biti na prostosti?

Potrebujete odgovor? Povem vam le - vsak naslednji je enak prejšnjemu.

V glavi Johna Malkovicha se je Cusack medtem naučil vplivati na igralčev um. Vzpostavil je mehanizme obvladovanja njegovih misli in telesa. Lahko v prestolnici Anže Logar poseže v ljubljanski kolektivni um, tako močno utirjen v orbito okoli svojega sonca?

Je tudi odgovor na to vprašanje enak prejšnjemu? Prepustimo ga Ljubljančanom samim.