Razkrivamo: To so zahteve ministrstva za pridobitev soglasja za gradnjo kanala C0, ki jih bo MOL težko izpolnil 

Zoran Janković se ne da, kmetje ter lastniki zemljišč na trasi kanala C0 pa tudi ne. V petek se je tako zgodil “kmečki punt”, kot so ga poimenovali, v katerem so kmetje s 50 traktorji s hupanjem protestirali proti samovolji ljubljanskega župana.

A bistven preobrat v sagi (črno)gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju med Brodom in Klečami na obrobju Ljubljane se je zgodil pretekli teden: Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč 8. marca pisno odgovorilo enemu izmed lastnikov zemljišč, Alešu Mrzelu, na prijavo, da gradnja poteka na območju, kjer Mestna občina Ljubljana nima ustreznih gradbenih (in okoljevarstvenih) dovoljenj.

Odgovor ministrstva je bil jasen, iz (foto)dokumentacije je bilo razvidno, da se kanal gradi na območju, kjer je MOL šele v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. 

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko zdaj sklenete 17 % ceneje. Pohitite, ponudba je časovno omejena!

Vsem obiskovalcem je na voljo članek Petdeset traktorjev s hupanjem protestiralo proti kanalizacijskemu kanalu čez zajetje pitne vode (VIDEO)

Kakodukt in puntarji 

Rimljani so začeli graditi akvadukte za prenos vode na dolge razdalje. V Bizancu, vzhodnorimskemu cesarstvu, so pred več kot 1600 leti zgradili vodovod, ki je bil tako dolg, da se danes sploh ne ve, kako: vsaj 450 kilometrov, mogoče pa tudi več kot 500. 

Ljubljanska kotlina, ki je izgubila ta veličastni spomenik, pa v zadnjih tednih dobiva novi akvadukt. Cevovod gradijo na območju, kjer se zajema velika večina pitne vode za prestolnico, pa ni namenjen vodi, marveč fekalijam. Večkilometrski kakodukt …

Komentar Tina Mamića je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, ta trenutek po 17 % znižani ceni. Ponudba je časovno omejena! 

Nova dejstva pritrjujejo nasprotnikom Jankovićeve gradnje kanalizacije čez največji rezervoar pitne vode v državi 

V javnosti močno odmeva odločitev upravnega sodišča, da je okoljevarstvena nevladna organizacija Alpe Adria Green lahko stranka v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in posledično tudi gradbenega dovoljenja za dokončanje del na povezovalnem kanalizacijskem kanalu na vodovarstvenem območju v Klečah.  

Odločitev predstavlja kanček upanja za okoljevarstvenike, lastnike zemljišč, geologe in druge strokovnjake, ki že ves čas opozarjajo na nevarnost ogrožanja pitne vode za Ljubljano, vendar jih Občina ne samo ignorira, temveč celo sodno preganja ter preko redarjev in policije fizično odstranjuje s terena.  

Novi dokumenti, ki smo jih pridobili na Domovini, pa pritrjujejo stališču enega od lastnikov zemljišč, ki pravi: »Če želite videti Divji zahod, ni treba daleč, treba je le do Črnuč, kjer si ljubljanski šerif privošči vse.«

Zloglasni kanal C0, ki ga ljubljanski župan Zoran Janković kljub nasprotovanju lastnikov zemljišč, okoljevarstvenikov in dela politike gradi na obrobju prestolnice, poteka po območju, na katerem se nahaja največji zbiralnik čiste pitne vode za širšo okolico Ljubljane. Upravno sodišče je postopek vrnilo v odločanje Ministrstvu za okolje in dalo jasne usmeritve, da mora Alpe Adria Green podati svoje mnenje, organizacija pa je odločno proti zaključku del. Kanal tam namreč ne bi smel potekati, ker gre za kritično infrastrukturo, opozarja okoljevarstvenik Tomaž Ogrin.

Ljubljanskemu županu pa je kljub temu uspelo dokončati skoraj 90 odstotkov del. Položenih ni samo še za dobra dva kilometra cevi med Črnučami in Brodom, to je na terenu, ki je znan kot izrazito potresen. Ker nevarnost ukrivljanja cevi predstavlja tudi močno nihanje podtalnice in ker noben varnostni ukrep ni stoodstoten, gradnji ostro nasprotujejo tudi v Slovenskem društvu za zaščito voda in v Slovenskem komiteju Mednarodnega združenja hidrogeologov. Predsednik društva, geolog dr. Mihael Brenčič, je v sobotnem intervjuju za Televizijo Slovenija opozoril, da za naravovarstvena območja velja pravilo, da se na njih ne izvaja obremenitev okolja, napeljava kanalizacije preko tega območja pa pomeni težko obremenitev. 

… pridobili smo dokument Geološkega zavoda, ki je pred časom izdelal študijo za Komunalno podjetje VOKA Snaga o programu zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0. Iz njega jasno izhaja, da je zavod v študiji opozoril na verjetne obremenitve zaradi puščanja vodov zaradi napak v materialu in napak pri vgradnji v mejah pričakovanih odstopanj. Ugotovitve so bile ignorirane … 

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj.