Birokratski nesmisli: V Slovenijo je iz dežel tretjega sveta lažje priti ilegalno kot pridobiti delovno dovoljenje

Migracije so v sodobnem svetu realnost. Karkoli si mislimo o tem, je danes objektivno dejstvo, da je svetovna populacija mobilna, ljudje množično menjujejo mesta, države, celine, kulture. Tudi mnogi Slovenci gredo v tujino s trebuhom za kruhom. Praviloma pri tem nimajo večjih težav in so sprejeti z odprtimi rokami.

Imajo pa velike težave tisti, ki niso iz EU in bi želeli priti k nam povsem legalno delat. Delodajalcev, ki jih potrebujejo, vabijo in čakajo, je veliko, država z njimi ne bi imela ne stroškov ne skrbi, temveč zgolj pluse. Toda legalno priti delat v Slovenijo iz držav tretjega sveta je dolgotrajen in nesmislov poln postopek.

Birokratske ograje

Revija SBC (Klub slovenskih podjetnikov) je v novembrski številki pod naslovom Skrite ograje na slovenski meji podrobno obravnavala birokratske ovire, ki jih morata premagati slovenski podjetnik, ki želi zaposliti tujca iz držav tretjega sveta, in tujec, ki mu slovensko podjetje ponuja delovno mesto. Birokratski nesmisli so že na meji bolečega.

Kljub temu, da se gospodarska rast umirja in da napovedi za prihodnost niso več tako zelo optimistične, kot so bile, ostaja brezposelnost rekordno nizka in slovenski kadrovski bazen je bolj ali manj izčrpan. Tudi demografski trendi so negativni. Podjetja mrzlično iščejo kadre, predpisi za zaposlovanje tujcev pa so tako neživljenjski, da podjetja in potencialne tuje delavce pogosto odvrnejo od realizacije zaposlitve.

Kot je v uvodniku omenjene revije zapisal odgovorni urednik Goran Novković, ima Slovenija precej slabo upravljanje trga dela. Poleg birokratskih nesmislov pri zaposlovanju tujcev se namreč dogaja tudi naslednje: "Vpis v izobraževalne smeri je že leta neskladen s potrebami na trgu dela. Generacije, ki se upokojujejo, so bistveno večje (skoraj za 50 %) kot tiste, ki prihajajo na trg dela. V Sloveniji na leto potrebujemo okrog 30 tisoč novih kadrov. Bazen kadrov iz bivših republik Jugoslavije se počasi prazni."

Kdo bo delal?

Podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRZS) kažejo, da je bil letos glede na lani opazen upad delavcev iz bivših držav Jugoslavije, povečali pa so se zaposleni iz bolj oddaljenih držav, kot so Bangladeš, Čile, Egipt, Turčija, Filipini, Indija, Nepal ... Zanimivo je, da narašča tudi število zaposlenih iz ZDA. Največ zaposlovanja iz tretjih držav se zgodi v deficitarnih poklicih in pa v poklicih, kot so gradbeništvo, transport in predelovalne dejavnosti.



Klub slovenskih podjetnikov in Gospodarska zbornica Slovenije si že nekaj časa prizadevata, da bi sklenili meddržavni sporazum s Filipini, ki imajo ogromen kadrovski bazen, evropski uradni jezik in so nam blizu po kulturi in veri. Žal se zaenkrat ni še nič premaknilo.

Bi šli na preizkus identitete v Mongolijo?

Hrvaška je zaposlovanje tujcev močno olajšala tako, da je sklenila sodelovanje s pooblaščeno in verodostojno mednarodno agencijo, ki ima predstavništva po vsem svetu. Agencija se ukvarja z odvzemom biometričnih podatkov (prstnih odtisov), kar je sestavni del prošnje za pridobitev delovnega dovoljenja. Tujec iz Srednje Amerike, ki se želi zaposliti v Sloveniji, pa mora najprej na preizkus identitete v Brazilijo ali Argentino, kjer ima Slovenija predstavništvo. To je podobno, kot da bi Slovenec za oddajo prstnega odtisa moral potovati v Mongolijo, je slikovito primerjal direktor Postojnske jame Marjan Batagelj. 

Po premostitvi birokratskih ovir so izkušnje delodajalcev in zaposlenih tujcev praviloma pozitivne. Običajno delodajalci zaposlenim iz tujine pomagajo tudi pri iskanju bivališča in drugih formalnostih, tujci pa se večinoma uspešno vključijo v našo družbo in vsakdanje življenje.