Bi prepoznali nevarno znamenje?

Vsako leto za malignim melanomom zboli 670 Slovencev, število obolelih vsako leto narašča. Gre za najnevarnejšo obliko kožnega raka, za katero vsako leto še vedno umre kar 130 Slovencev. Bolezen napreduje hitro, a je povsem ozdravljiva, če jo odkrijemo pravočasno – dokler debelina melanoma ne preseže 0,8 mm. Prav zato smo se z dermatologinjo mag. Metko Adamič pogovarjali tudi o tem, kako pravočasno prepoznati nevarno znamenje.

Večino smrti zaradi kožnega melanoma bi lahko preprečili, če bi bolezen odkrili dovolj zgodaj. Kaj torej lahko naredimo sami za to, da pravočasno prepoznamo nevarno znamenje?

Pomembno je, da si enkrat mesečno vzamete nekaj minutk časa in kožo natančno pregledate. Pri tem preglejte vse predele kože, tudi »skrivna mesta« za uhlji, v koraku, na intimnih predelih, na dlaneh, stopalih, med prsti in pod nohti. Pri tem lahko pomaga zrcalo, nekdo od družinskih članov, lasišče vam lahko pregleda tudi frizer.

Osebnega zdravnika ali dermatologa obiščete, če opazite na novo nastalo pigmentno znamenje, ki v kratkem času spreminja barvo, obliko ali velikost, če že dlje prisotno pigmentno znamenje začne spreminjati barvo, obliko ali velikost. Pozorni bodite, če katerokoli pigmentno znamenje, ki je večbarvno, začne spreminjati obliko, če pigmentno znamenje srbi, skeli, krvavi.

Če se pojavi na novo nastala kožna rašča, ki sama po sebi ne izgine, še posebej, če se veča in je tudi pigmentirana ali so na površini opazne žilice ali ranica, ki se ne zaceli. Če se pojavi na novo nastala pigmentna lisa pod nohtom ali rašča pod nohtom, ki se veča.

Idealno bi bilo, da bi vsaj enkrat letno kožo vsega telesa pri vseh posameznikih uspel pregledati družinski zdravnik. Ob tem naj omenim, da le 20 – 30 odstotkov melanomov nastane iz predhodno obstoječih pigmentnih znamenj. Zato je potrebno posebno pozornost posvečati novim pigmentnim spremembam.  

Kdo ima večje tveganje za razvoj melanoma?

S starostjo se povečuje relativno tveganje za večino malignomov, enako velja za melanom. Tveganje za razvoj melanoma se začne hitreje povečevati po 50. letu. Pri 70. letniku je relativno tveganje za razvoj melanoma več kot 10-krat večje v primerjavi s 30-letnikom. 

Redni preventivni pregledi pri dermatologu so posebej primerni za ogrožene skupine, med katere sodijo posamezniki, ki so že imeli melanom ali drugo vrsto kožnega raka, imajo ožje sorodnike z melanomom, imajo veliko število pigmentnih znamenj (več kot 30), imajo atipična znamenja, so svetlopolti, pegasti in svetlolasi (in zlasti rdečelasi).

Poleg tega tudi tisti, ki so bili v otroštvu veliko izpostavljeni soncu in so imeli sončne opekline z mehurji, tisti, ki večino časa živijo/delajo na prostem v okolju z visokim UV sevanjem, tisti, ki opazijo spremembe pigmentnih znamenj, ljudje, ki so imeli presajene organe, ljudje, ki imajo srednje veliko prirojeno pigmentno znamenje (1,5 – 20 cm) in še posebej tisti, ki imajo veliko prirojeno pigmentno znamenje (več kot 20 cm), ljudje, ki imajo lentigo maligna (pigmentna sprememba v nivoju kože, ki nastane običajno na soncu izpostavljenih delih kože po 40. letu starosti).

Melanom (statistično gledano) največkrat vznikne na trupu – pri moških v več kot polovici vseh novih primerov, pri ženskah pa pri več kot tretjini. Mediana starosti ob diagnozi melanoma se je v zadnjih tridesetih letih dvignila za več kot deset let in v zadnjih petih letih znaša 64 let (pri ženskah je mediana 62 in pri moških 66 let). 

Kaj je najpogostejši vzrok za nastanek melanoma?

Pretirano izpostavljanje sončni svetlobi in umetnim virom UV žarkov (solarijem) je glavni vzrok nastanka kožnega raka, še posebej, če je koža večkrat opečena, posebej v otroštvu in mladih letih.

Drugi vzroki so ponavljajoče izpostavljanje rentgenskim žarkom, poklicna izpostavljenost premogu in arzenu, brazgotine zaradi raznih bolezni in opeklin ter družinska nagnjenost. Najbolj so občutljivi svetlopolti ljudje, ki jih hitro opeče.

Uporaba zaščitnih krem ne opravičuje pretiranega zadrževanja na soncu, saj nekaj žarkov prehaja preko kreme, predvsem UVA in infrardeči žarki, ki poškodujejo kožo ter njen imunski sistem.

Otroke je treba zaščititi že takoj po rojstvu (najprej z doslednim izogibanjem sončnim žarkom, šele po 6. mesecu pa tudi z dodatno uporabo fizikalnih zaščitnih sredstev), saj je znano, da 80 odstotkov celotne izpostavljenosti soncu prejmemo v prvih 18 letih življenja.

Uporaba zaščitnih krem naj služi kot del zaščite pred sončnimi žarki, nikakor pa ne kot opravičilo za celodnevno sončenje. 

Kako se koža otrok in mladostnikov razlikuje od kože starejših? Zakaj je pri njih pomembno, da jih ne opeče?

Znano je, da večino ultravijoličnega sevanja prejme človeška koža že do obdobja polnoletnosti in obenem, da so sončne opekline v otroštvu pomemben dejavnik tveganja za razvoj kasnejšega melanoma.

Poleg tega so v znanstvenih študijah ugotovili, da bi z redno zaščito mladoletnih pred UV žarki (priporočeni zaščitni ukrepi ter redna uporaba zaščitnih sredstev z SPF najmanj 20) zmanjšali pojavljanje kožnega raka kasneje v življenju za štiri petine. 

Koža dojenčkov se tudi zelo razlikuje od kože odraslih: vsaj v prvem letu življenja je podvržena procesu zorenja. V prvih letih življenja poteka tudi razvoj mikrobioma človeške kože z namenom, da bi lahko ustrezno doprinesel k zaščitni nalogi kože.

Mlada koža je občutljiva, tanjša in proizvaja manj melanina, pigmenta, ki ščiti kožo. Ultravijolični (UV) žarki zato lažje dosežejo kožne celice in povzročijo poškodbo celičnega DNK. 

Kljub osveščanju nekateri še vedno uporabljajo solarij za pripravo na morje. Kakšno je vaše mnenje o tem? 

V vsakem pogledu sem proti pridobivanju obarvanosti v solarijih. Posebej še to velja za mladoletne. To sem tudi pred leti kot članica in tudi predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za dermatologijo vneto in zavzeto zagovarjala in poskušala prispevati svoj delež k prepovedi uporabe solarijev za mladoletne, za odrasle pa uvesti določene ukrepe za »varno« uporabo solarija, čeprav tega pravzaprav ni.

»Priprava« kože v solarijih pred odhodom na dopust na morje nima nobene strokovno dokazane osnove. Izpostavljanje UV žarkom v solarijih tudi ne omogoča učinkovite sinteze vitamina D, kar nekateri zmotno mislijo. 

Ob tem bi želela poudariti, da je zdravljenje nekaterih kožnih bolezni z določenimi ultravijoličnimi svetilkami kontrolirano s strani lečečih dermatologov, ki pretehtajo in strokovno presodijo o želenih učinkih takšnega zdravljenja na potek določenih kožnih obolenj napram nedvomno neugodnim učinkom takšnega sevanja na kožo. 

Avstralci so objavili, da pri njih umre letno zaradi »sončenja« v solarijih 43 ljudi in da so solariji odgovorni za 2600 obolelih letno. IARC Mednarodna organizacija za raziskave na področju rakavih obolenj, svetovalni organ WHO Svetovne zdravstvene organizacije, je solarije že pred 20 leti premaknila v kategorijo dejavnikov z največjim tveganjem za razvoj raka (med kancerogene dejavnike), v katero sodijo tudi ionizirajoča sevanja. 

Izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju umetnih virov (solarijev) poveča tveganje za razvoj melanoma tekom življenja za 15 odstotkov. Tveganje je še večje in znaša kar 75 odstotkov, če se je človek začel izpostavljati UV žarkom v solarijih pred svojim 30 letom starosti. 

V obsežni študiji, kjer so ugotavljali različne »vzorce obnašanja ljudi« v zvezi z izpostavljanjem UV žarkom v solarijih, so ugotavljali, da so uporabniki solarijev razdeljeni v naslednje skupine: 50 odstotkov je takšnih, ki solarij obiskujejo pred določenimi dogodki (približno 12-krat letno), 12 odstotkov je tistih, ki hodijo v solarij redno (približno 70-krat letno), in okoli 30 odstotkov je mešanih. To so seveda zelo zgovorne številke, ki kažejo na to, da se veliko ljudi dokaj redno izpostavlja UV sevanju v solarijih.  

Po podatkih INIS (Inštitut za ionizirajoča sevanja) je v Sloveniji je trenutno preko 1000 solarijev, med njimi so seveda najnevarnejši tisti, ki delujejo »na žeton« – torej je obsevanje popolnoma brez kontrole – tako glede trajanja, kot glede števila obiskov oz. pogostnosti izpostavljanja.  

Ali obstaja zdrava mera sončenja? 

Žal moram s svojega strokovnega zornega kota na to vprašanje odgovoriti z odločnim NE! Škoda, ki jo naredijo UV žarki kožnim celicam, se tekom življenja sešteva – kumulira, kožne celice ničesar ne pozabijo. Ali in v kakšni meri se nam bo nezaščiteno izpostavljanje soncu/solarijem maščevalo, žal vnaprej v večini primerov ne moremo napovedati, predvideti. 

Podoben odgovor je tudi na vprašanje, koliko cigaret lahko pokadim, da mi ne bodo škodili.

Marsikdo jih lahko pokadi veliko, nihče pa ne more predvideti, koga si bo narava »izbrala« in ga imunski sistem ne bo uspel rešiti pred pogubnimi posledicami. Kot pri vseh stvareh v življenju pa je tudi tu pomembno ohraniti zdravo pamet. Ultravijoličnim žarkom se je treba izogibati, kolikor je to v naši moči.

Če to ni možno, je treba poskrbeti za ustrezno zaščito. Ker tudi to v normalnem življenju ni vedno optimalno, je treba nadalje skrbeti za redno enkrat mesečno samopregledovanje kože in vidnih sluznic vsega telesa (in redno pregledovanje kože svojcev, ki to ne zmorejo sami, otrok, starejših).

Treba je vsaj enkrat letno obiskati lečečga zdravnika in ga prositi za pregled kože. V kolikor zdravnik presodi, da imamo določene dejavnike tveganja za razvoj kožnega raka oziroma melanoma, pa je potrebno obiskati dermatologa in se prepustiti njegovi presoji, kako pogosto potrebujemo kontrolne preglede.