Balasz Molnar: "Da ubranimo preživetje Evrope, je treba spoštovati tradicionalno družino, ki je ideal za več kot 90 % ljudi."

V prvem delu intervjuja s podpredsednikom madžarskega inštituta za demografijo in družino Maria Kopp Balaszem Molnarjem, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, smo spregovorili o demografski zimi, vzrokih zanjo ter načinih, kako se z njo soočiti na ravni Evrope. V drugem delu smo spregovorili še o povezavi med LGBT vprašanjem ter demografijo ter konkretnih ukrepih, s katerimi uspehe na tem področju dosega madžarska vlada Viktorja Orbana.

Evropa se bolj ukvarja s tem, da bo LGBT prijazna, kot da bo družinam prijazna. Kako to, da se sredi demografske zime ukvarjamo z nekaj odstotki prebivalstva?

Na Madžarskem verjamemo, da morajo biti pravice in nediskriminacija zagotovljene vsem manjšinam. Ne gledamo pa na celotno družbo s perspektive zelo majhne manjšine. To bi nas pripeljalo v situacijo, v kateri se je trenutno znašla Evropa. Situacijo, kjer bi govorili o istospolnih porokah, posvojitvah in to vsiljevali tudi državam, ki tega ne priznavajo ali pa je to celo v nasprotju z njihovo ustavo.

Da ubranimo preživetje Evrope, je potrebno spoštovati tradicionalno družino, ki je ideal za več kot 90 % ljudi. V tem smislu igra to vprašanje pomembno vlogo tudi pri demografski politiki. Žalostno je, da več govorimo o LGBT vprašanjih kot o družinah.

Seveda pa moramo odpraviti vsakršno diskriminacijo. Seveda pa to pomeni tudi nediskriminacijo tistih, ki imajo otroke, denimo na trgu dela, kar se tudi dogaja, pa Evropa temu posveča bistveno manj pozornosti.

Je možno imeti družini prijazno politiko in hkrati spoštovati pravice LGBT oseb?

Da.

Je mogoče imeti homoseksualne poroke in ohraniti pomen in vrednost tradicionalne zakonske zveze in družine, ki je ključna za rodnost? Zdi se namreč, da homoseksualne poroke razvrednotijo tradicionalne.

Zanimivo je videti, kako je zakonska zveza stalno na udaru, medtem pa spremljamo politični pritisk na uzakonitev homoseksualnih porok. Na Madžarskem močno zagovarjamo zakonsko zvezo. Poročeni ljudje imajo v povprečju več otrok kot tisti, ki živijo »na koruzi«.

Zakonski otroci dosegajo v povprečju tudi boljše dosežke na področju izobraževanja, se manj verjetno lotijo kriminala in jim gre v življenju na splošno bolje kot tistim, ki so jih vzgajali neporočeni starši ali starši samohranilci.

Eno je priznavanje državljanskih pravic. Tudi Madžarska denimo omogoča registracijo homoseksualnih partnerskih skupnosti, česar pa ne enači z zakonsko zvezo. Ne smemo diskriminirati, moramo pa postaviti tudi prioritete, posebej, ker naša ustava predvideva, da je zakonska zveza zveza moža in žene.

Kakšno vlogo pri reševanju demografske zime pa igrajo nevladne organizacije?

Madžarska vlada ima zelo dobre odnose z družinskimi nevladnimi organizacijami, ki so na madžarskem zelo močne, za njimi pa stoji realno članstvo. Gre za organizacije, ki niso namenjene zagovarjanju določene ideologije, ampak so nastale kot odgovor konkretnih ljudi, ki potrebujejo svoje zastopnike in zagovornike.

Zaščita družin je skupna naloga vlade, lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in cerkva. To je področje, kjer morajo sodelovati, in pri nas imamo s tem zelo dobre izkušnje.

Nevladne organizacije imajo vlogo nekakšnega mostu med vlado in družinami. Marsikaj lahko naredijo zelo dobro, česar vlada sama ne more narediti. Zato si tudi zaslužijo podporo oblasti in državno financiranje.

Čeprav ukrepi madžarske vlade že dajejo prve rezultate, pa so pogosto deležni kritik s strani Evropske unije. Čemu pripisujete te kritike?

Nazadnje so kritike letele na naš zakon o zaščiti otrok, ki LGBTIQ organizacijam prepoveduje vstop v šole in vrtce ter promocijo transspolnosti ter senzibilizacijo otrok za te teme. Verjamemo, da je prav, da se starši odločijo, kakšne spolne vzgoje bo deležen njihov otrok. Če šole tega ne zagotavljajo, je nujno preprečiti aktivističnim organizacijam vstop v šolo, da zagotovimo, da vzgoja poteka v največjem interesu otrok in staršev.

Spolna vzgoja v šolah seveda mora biti zagotovljena, ker je to nekaj zelo pomembnega za razvoj otroka, vendar pa mora biti primerna starosti in ne sme ovirati razvoja otrok. Hkrati pa se zakon ne nanaša na Madžare, ki so starejši od 18 let. Zakon tako ne posega v način življenja, ki si ga svobodno izberejo odrasli, naj bo to LGBT ali karkoli drugega.

Gre za politično vprašanje, verjamem pa, da ne bo težav tudi, če se zakon znajde na evropskem sodišču. Hkrati gre za vprašanje izobraževanja, ki je povsem v domeni držav članic. Večina madžarskih volivcev se je tudi na referendumu, ki je potekal hkrati s parlamentarnimi volitvami, odločila, da ta zakon podpira.

Evropska unija materinstva žal ne gleda kot nekaj pozitivnega za celotno družbo. Evropski uradniki pogosto kritizirajo dolžino porodniškega dopusta na Madžarskem, ki je najdaljši v Evropi. Pri nas se oče in mama odločita, kdo od niju bo ostal doma z otrokom, porodniška pa lahko traja do tri leta, pri čemer se proti koncu tega obdobja finančna podpora zmanjšuje.

Pogosto nas evropski uradniki sprašujejo, zakaj se vsaj visoko izobražene ženske ne vrnejo na delo prej, skrb za otroke pa prepustijo drugim. Vendar pa nikakor ni enako, če je otrok deležen materinske in očetovske ljubezni in nege ali pa nege nekoga drugega. Ko se pogovarjamo o tem, se zdi, kot da drug drugega sploh ne razumemo.

Kot oče treh otrok sem prepričan, da imamo tukaj prav Madžari, saj naša politika odločitev prepušča družinam.

Naj poudarim, da nikogar ne silimo v triletno porodniško. Starši se lahko vrnejo na delo že po šestih mesecih, če želijo, in še vedno ohranijo ugodnosti, ki jim pripadajo še naslednji dve leti in pol. Lahko delajo polno ali pa delno. Družina se lahko svobodno odloči za opcijo, ki ji najbolj ustreza. Realnost je sicer taka, da nihče otroka, ki je mlajši kot eno leto, ne da v vrtec.

Kateri izmed množice ukrepov, ki jih je sprejela madžarska vlada, je po vašem mnenju najbolj učinkovit, najuspešnejši?

Na Madžarskem imamo v veljavi družinsko obdavčitev in vsak naslednji otrok v družini prinaša višje davčne olajšave, te pa smo v zadnjem času še povečali, še posebej za tiste, ki skrbijo za tri otroke ali več. Od leta 2020 so matere, ki so rodile štiri ali več otrok, do konca življenja oproščene plačevanja dohodnine. Ta ukrep pomaga že 50.000 madžarskim mamam. To je na področju financ.

Zelo popularna je naša shema za ustvarjanje doma, ki vzpodbuja odločitve za rojstva dodatnih otrok. Pari s tremi otroki prejmejo 30.000 evrov subvencije za gradnjo nove hiše ali 7.100 evrov subvencije za obnovo obstoječih stanovanjskih objektov. S tem močno vzpodbujamo poroke. 200.000 mladih Madžarov se je že poslužilo te možnosti. Če želiš to subvencijo izkoristiti, moraš namreč biti poročen in star med 18 in 41 let.

Ukrep funkcionira tako, da na začetku dobiš kredit v višini 30.000 evrov. Če imaš v naslednjih desetih letih tri otroke, ti ga ni treba vrniti. Če imaš dva otroka, vrneš 1/3, če pa imaš enega, vrneš 2/3 kredita. Ta ukrep je zelo priljubljen in upamo, da bo vzpodbudil ljudi, da bodo imeli več otrok.

Velike družine (s tremi otroki ali več) ob nakupu avtomobila s sedmimi ali več sedeži prejmejo subvencijo v višini 7.500 evrov. Tudi ta ukrep, ki so ga predlagale družinske organizacije, je zelo popularen. S tem ukrepom so družine že kupile 35.000 avtomobilov, ki so tudi bolj zanesljivi, varnejši in bolj ekološki.

Vsi ti ukrepi skupaj ustvarjajo okolje, kjer si madžarske družine lahko zagotovijo dostojen dom, dostojno zaposlitev in standard, da se jim ni treba odpovedati tretjemu, četrtemu, petemu otroku zaradi ekonomskih razlogov. Tudi plače so se v zadnjih letih opazno dvignile.

Vsi ti zakoni skupaj delujejo, ker naslavljajo čim večjo paleto različnih situacij, v katerih se znajdejo madžarske družine.

Vsi ti ukrepi predstavljajo verjetno veliko breme za državno blagajno. Je takšna ureditev dolgoročno vzdržna?

Madžarska za družinske politike nameni več kot dvakrat več, kot znaša povprečje držav OECD. Lani smo za to namenili 5 % BDP, v letošnjem proračunu je predvidenih  sredstev za 6,2 %.

Ukrepi so vzdržni, saj v glavnem vzpodbujajo notranjo potrošnjo. V največji meri se prelijejo v storitvene dejavnosti, ki so večinsko v lasti madžarskih podjetij. Veliko tega se vrne prek DDV. Medtem ko je dohodnina pri nas sorazmerno zelo nizka, imamo še kar visok, 27 % DDV. Tako tudi povečujemo zaposlenost, posebej v majhnih in srednje velikih podjetjih, ki so v glavnem v domači lasti.

Tako se poganja domače gospodarstvo in v zadnjem času beležimo rekordne rasti BDP, hkrati pa nudi dodatno varnost ljudem v teh turbulentnih časih, saj jim pomaga ustvariti določene rezerve.

Res je, da naša vlada veliko več sredstev kot druge namenja družinam, vendar je to po eni strani nujno potrebno za reševanje demografskega problema in hkrati poganja lokalno gospodarstvo.

So ti ukrepi popularni ali so deležni kritike s strani opozicije?

Ukrepi so zelo popularni, tudi med ljudmi, ki sicer ne podpirajo krščansko-demokratske vlade. Veliko kritik pa prihaja iz vrst levičarskih strank, ki so se na zadnjih volitvah združile v koalicijo »SamoDaNiOrban«. Hkrati pa nimajo nobenega predloga, kako bi se tega lotili sami. Moti jih, da so naši ukrepi univerzalni in jih prejmejo vsi. Ne dajejo pa nobenega konkretnega predloga.

Kako dolgo je trajalo, da so prvi ukrepi začeli učinkovati?

Opažamo, da vsakokrat, ko povečamo delež javnih sredstev, ki jih namenjamo družinam, se to odrazi v dvigu rodnosti. Prve, ki se odzovejo na ukrepe, so velike družine. Hitro po prvem ukrepu družinske obdavčitve smo opazili porast rojstev tretjih otrok v družinah. Za porast rojstev drugih in prvih otrok je moralo preteči nekaj let.

Več časa traja, da družine, ki nimajo otrok ali imajo samo enega, pridobijo zaupanje, da bodo ti ukrepi na voljo tudi v prihodnje. Leta 2015 smo vzpostavili ukrep za gradnjo doma in kmalu zaznali porast rojstev. Tudi drugi ukrepi so se kmalu odrazili v dvigu rodnosti, tako da so učinki zelo sledljivi in merljivi.

Viktor Orban je aprila znova zmagal volitve. So mu pomagali tudi ti ukrepi? So se družine bale, da bi se ukrepi odpravili, če bi zmagala združena opozicija?

Družine so se bale, da bi bili ukrepi odpravljeni, če bi prišlo do menjave oblasti. Izkušnja leve vlade med letoma 2002 in 2010 je bila za družine zelo boleča. Družine se še spomnijo takratnih varčevalnih ukrepov. Če se ne bi nadaljevala vladavina Fidesza, je bilo marsikomu jasno, da bi se to znova utegnilo ponoviti. Uspeh aktualne vlade je bil v interesu praktično vsaki družini.

V demokraciji ima praktično vsak državljan predstavnike, razen otroci. Otroci namreč na volitvah ne igrajo vloge. 7 upokojencev denimo predstavlja 7 glasov na volitvah, družina s petimi otroki pa le dva. Ali obstaja kakšna možnost, da bi otroci postali bolj politično vplivni, s čimer bi povečali interes za družinam prijazne politike?

Debate so o tem, kako okrepiti volilno moč tistih, ki vzgajajo otroke. Nisem pa še zasledil, da bi kakšna vlada uvedla kakšne konkretne ukrepe na tem področju. Pomen družin bi se vsekakor povečal, če bi lahko volile tudi v imenu otrok, čeprav dvomim, da bo takšen ukrep kje uveden. Tudi na Madžarskem nisem zasledil, da bi se pogovarjali o tem.

Kljub temu pa sem prepričan, da bodo evropske vlade kmalu prisiljene okrepiti družinsko politiko kljub temu, da družina prinaša le dva volilna glasova, saj bo to vprašanje nacionalnega preživetja. Pogled na demografske trende jasno kaže, da hitro izginjamo in da se bomo s tem kmalu morali resno soočiti.