Avstrijski azilni sitem poka po šivih, zato bodo z marketinško kampanjo migrante prepričevali, naj ne hodijo v Avstrijo

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Da se na migrantskih poteh zopet dogaja kar precejšnji val, je že nekaj časa jasno, čeprav so denimo pred nekaj tedni na slovenskem Ministrstvu za notranje zadeve to zanikali. O tem smo več pisali v prispevku Kaj bo prinesel “idealiziran” odnos novega vodstva MNZ do (nezakonitih) migracij?

A številke ne lažejo in jih potrjujejo tako podatki slovenske policije, kot na drugi strani avstrijske oblasti. Te imajo že toliko migrantov, da je njihov azilni sistem praktično na meji zmogljivosti. Zato so se lotili marketinške akcije, s katerim dajejo migrantom iz tretjega sveta vedeti, da Avstrija ni pravo mesto zanje.

Podobno potezo je sicer že pred leti potegnila Orbanova Madžarska, ki je ob tem v državah tretjega sveta financirala izgradnjo šol, bolnišnic in podobne infrastrukture. 

Do konca julija je bilo namreč  v Avstriji registriranih več kot 40.000 prosilcev za azil. Lani jih je bilo do konca julija le 14.000. Število prošenj za azil se je v primerjavi s prvo polovico leta 2021 in letom 2022 povečalo za 186 %, kar je Dunaj spodbudilo k strožjemu pristopu. Največ migrantov  je bilo iz Afganistana (7.325), Sirije (6.680), Tunizije (3.810) ter Pakistana (3.110) in Indije (2.025).

Nekateri skok v številkah pripisujejo strožjemu nadzoru tistih, ki želijo Avstrijo uporabiti kot tranzitno državo, češ da vlada umetno napihuje število beguncev, kar minister za notranje zadeve Gerhard Karner zavrača.

Vlada zato želi na pritisk nezakonitih migracij odgovoriti tudi na drugačne načine. V varnih državah, iz katerih ljudje v Evropo migrirajo iz ekonomskih razlogov, namerava izvesti marketinške kampanje s sporočilom, naj ne hodijo v Avstrijo. Na ta način se želijo zoperstaviti obljubam tihotapcev ljudi, ki dajejo ljudem obljube o tem, da se jim bosta v Evropi cedila med in mleko.

Avstrijska vlada opazuje več politik, ki so jih nekatere evropske države že izvajale. Negativna kampanja za potovanje v Evropo oziroma Avstrijo bo skušala razbliniti pogoste mite in laži tihotapcev, kot je: "Vsak begunec v Evropi prejme dobrodošlico v višini 2.000 evrov."

Samo letos 9.000 izdanih azilov, azilni sistem na meji zmogljivosti


Zakaj je v Avstriji toliko migrantov in zakaj tudi ogromno prošenj za azil? »Avstrija je ena od držav v EU, kjer prosilci za azil zaupajo, da bodo deležni poštenega postopka,« pravi raziskovalec migracij Gerald Knaus. Samo letos je bilo v naši severni sosedi izdanih 9.000 pozitivnih odločb o azilu. »Le nekaj držav v EU ima delujoč azilni sistem. Visoke številke imajo poleg Avstrije še Nemčija, Francija in nekatere države na severu. Veliko premalo držav izpolnjuje svoje obveznosti,” še meni raziskovalec.

A vsi situacije ne vidijo tako rožnato. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner namreč svari, da je avstrijski azilni sistem na meji možnega. 

»Celoten sistem je na meji, ker veliko ljudi zaprosi za azil, četudi praktično nimajo možnosti, da ga dobijo. Azil bi moral biti na voljo le tistim, ki resnično potrebujejo pomoč,« je poudaril minister in dejal, da bi morale EU biti bolj jasna v javnih izjavah, da določene prošnje za azil ne bodo odobrene.

Ilustrativen primer za to so Indijci, ki so vložili več prošenj za azil kot katera koli druga skupina v Avstriji, čeprav ima poleg Tunizijcev in Maročanov praktično nemogoče možnosti za pozitivno odločitev o svojih prošnjah za azil.

Zato želi Dunaj povečati odstotek prosilcev za azil, ki se prostovoljno vrnejo v državo svojega izvora. "Cilj je, da se morajo tisti, ki dobijo negativno odločbo, tudi vrniti v domovino," je še poudaril Karner. 

Leta 2021 se je iz Avstrije prostovoljno vrnilo približno 60 % iskalcev ali približno 6.500 ljudi, Danski pa je na primer uspelo celo 90 % prostovoljnih vrnitev. A to prinaša za vsako državo kar nekaj stroškov.

Letos je Avstrija v prvi polovici leta zabeležila 6.200 deportacij, pri čemer je bila približno polovica odhodov prostovoljnih, drugo polovico pa je bilo treba izgnati.

Kakšna je situacija v Sloveniji?


Po podatkih slovenske policije je bilo v obdobju od 1. januarja do 31. julija 2022 obravnavanih 8.212 ilegalnih prehodov državne meje. V lanskem enakem obdobju smo obravnavali 4.552 ilegalnih prehodov. Število ilegalnih prehodov se je povečalo za 80,4 odstotkov od predhodnega leta. Največ je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo le še petino vseh, njihov delež se zmanjšuje. 

Največ ilegalnih prehodov je obravnavala PU Koper in sicer skoraj polovico vseh. Z opaznim povečanjem števila glede na enako lansko obdobje sledi PU Novo mesto, kjer je bilo obravnavanih praktično tretjina vseh prehodov.

Obravnavanih je bilo 7.196 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, kar predstavlja kar 87,6 odstotkov od števila odkritih ilegalnih migrantov. Število je za 287,5 odstotkov večje od števila iz enakega lanskega obdobja. Lani jih je bilo obravnavanih 1.857.

Bivši predsednik vlade Janša za poletno povečanje migrantskega pritiska na slovenske meje pripisuje javnemu razglašanju Golobove vlade, da z južne meje odstranjuje "tehnične ovire".

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1560533964783292421
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?
  • 22. 10. 2023
Kaj združuje opozicijo in nevladnike v kritiki do nove migracijske in integracijske strategije?
  • 07. 10. 2023
"Vam ne morem prodati karte, so migranti okupirali bus," se je danes slišalo na ljubljanski avtobusni postaji (VIDEO)
  • 21. 07. 2023