Anketa Dela sporoča: grozi Janševa zmaga

Uredništvo

7. 5. 2018 ob 13:45
0 komentarjev

Slovenija

"Stranka Janeza Janše stopila v prvi plan," je naslov današnjega članka v Delu, ki napoveduje najbolj sveže javnomnenjske rezultate.

In že druga anketa v osrednjih medijih zapored največ glasov pripisuje stranki SDS ter na drugo mesto, z občutno prednostjo pred SD, postavlja LMŠ.

Iz vrst največje opozicijske stranke medtem prihajajo opozorila: ne nasedajte, želijo pasivizirati naše volivce. A bolj kot tega lahko SDS skrbi mobilizacija njihovih nasprotnikov tik pred volitvami, ki se bojijo janševe zmage.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi po raziskavi Dela največ, 17,2 % vprašanih, izbralo SDS, pred Listo Marjana Šarca (LMŠ) s 15.3 % in SD z 10,5 % glasov.

Ankete bodo zadnje tedne pred volitvami @strankaSDS postavljale na prvo mesto. Vse z namenom pasivizacije volivcev. Že videno. Ne nasedajte lažnim anketam in pojdite 3. junija na volišče, ker vsak glas šteje! #SDSzate

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) April 22, 2018

Na četrto mesto je s 6,4 % skočila Levica, kateri s 5,7 % podpore vseh vprašanih sledi NSi. SMC podpira 4,7 % in DeSUS 3,6 % anketirancev.

Med strankami na meji parlamentarnega praga ali pod njo ima trenutno največ podpore Stranka Alenke Bratušek (3 %), kateri sledijo Pirati (2,4 %), SLS (2,2 %), SNS (1,9 %), Čuš in Zeleni (1,9 %), Dobra država (1,2 %), LNBP (1,1 %), Združena levica in Sloga (1 %), Gibanje Skupaj naprej (0,6 %), Davkoplačevalci se ne damo več (0,6 %), Združena desnica (0,5 %) itd..

Od ostalih 3,7 % ne bi volilo nobene stranke, 6,4 % je neodločenih, 7,3 % se jih volitev ne bi udeležilo.

Na lestvici priljubljenosti politikov sta največji padec doživela podpredsednik in predsednik SMC Milan Brglez in Miro Cerar. Prvi je zdrsnil na 5. mesto, drugi pa celo na 17. Največji skok je doživel poslanec NSi Jožef Horvat, ki zdaj tvori krščansko-demokratski trojček na mestih od 7-9 (Tonin-Horvat-Novak).

KOMENTAR: Uredništvo

Ogrevanje antijanša volivcev?

Čeprav so po trendih sodeč prve tri stranke po javnomnenjski podpori relativno izenačene in hkrati stabilne ter se znotraj statistične napake izmenjujejo v vodstvu, je v osrednjih medijih zaslediti vse več sporočil, da je Janša najmočnejši in da prevzema primat (spomnimo se tudi Jankovićeve novinarske konference). Delno je dvig podpore lahko posledica dobre terenske kampanje SDS, a takšna sporočila je vendarle treba prej razumeti kot zgodnje svarilo volivcem, da gre zares in da tudi letos Janša lahko povsem realno zmaga. Skoraj nič pa se ne govori o tem, da bodo tudi v primeru njegove zmage leve stranke imele veliko večino in Janši najbrž ne bodo omogočile sestave vlade. Zagotovo si politična levica želi, da tisti del volivcev, ki so s svojo aktivacijo proti Janezu Janši zadnjih nekaj volitev tako visoko zmago prinesli "tistemu, ki ga lahko premaga" (po vrsti SD, Pozitivna Slovenija, SMC), tokrat ne bi zaspali in ostali doma. Zato jim Janševo vodstvo ta trenutek ustreza, krvavi boj pa se bije za tistega, ki se bo zadnji teden pred volitvami znašel njemu najbližje in bo lahko računal na dodatne "antijanša" glasove. Ali bo to Šarec, Židan ali morda celo Cerar, ta trenutek še ni jasno, saj se v različnih anketah prva dva v tej vlogi izmenjujeta, ponekod pa se jima priključuje še v. d. predsednika vlade. Vse to kaže, da bodo razmerja med strankami ostala nepredvidljiva do konca in da bodo na končen rezultat javnomnenjske ankete vplivale kot še nikoli (tako za zmago kot za uvrstitev v državni zbor). Zagotovo pri tem pa je, da bo za sestavo koalicije dejansko pomembno, kako močni bodo drugi, tretji ali četrti potencialni partnerji, kar zdaj javno poudarja denimo Matej Tonin, pa tudi to, kateri od manjših strank se bo uspelo uvrstiti v državni zbor. S tega vidika drži, da bo odločitev o tem, ali bomo na čelu države doživeli kontinuiteto ali spremembe, v veliki meri vplival uspeh NSi in usoda strank kot so SLS, LNBP in Čuš z Zelenimi.