Anketa: Čeferina se lahko bojijo politiki na levici, Vesela pa skoraj nihče

Foto: Wikipedia, Youtube

Aleksander Čeferin, ki ga sicer v slovenski politiki vsaj še nekaj časa ni za pričakovati, bi s svojo stranko pomembno zaoral v politično polje levo od sredine. Vsaj začetni politični kapital najverjetnejše druge izbire, Tomaža Vesela, pa je bistveno slabši, kaže anketa, ki jo je za Domovino izvedla agencija Episcenter.

Ob rednih vprašanjih o podpori političnim strankam smo v raziskavi javnega mnenja, ki jo je za Domovino izvedel Episcenter, merili tudi potencialni začetni doseg novih obrazov na čelu nove nove stranke, ki jo že nekaj časa javno napoveduje predvsem ekonomist Jože P. Damijan, za njeno vodenje pa ta trenutek najvišje kotira predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Ta je v zadnjem času podal nekaj dvoumnih javnih izjav, v katerih svojega morebitnega političnega angažmaja ni zanikal. Obenem se mu je iztekla tudi dobičkonosna funkcija na Fifi, s kandidaturo na čelo združenega, oziroma razširjenega odbora pa mu ni uspelo, saj je prepričljivo več glasov dobil upokojeni vrhovni sodnik iz Indije, Mukul Mudgal.

A če strategi v ozadju opravljajo javnomnenjske poizvedbe o izhodiščnih možnostih posameznih kandidatov, bodo ob imenu Tomaža Vesela najbrž temeljito premislili.

Po naši raziskavi bi namreč novo stranko pod vodstvom Tomaža Vesela zagotovo volilo le 6 % volilnih upravičencev. Nadaljnja dobra desetina bi ga verjetno volila, na drugi strani pa ga 18 % verjetno ne bi, 37 % pa ga zagotovo ne bi volilo. Negativni doseg morebitne nove stranke pod Veselovim vodstvom je torej blizu 60 %.

Drugače je s predsednikom UEFA, Aleksandrom Čeferinom. Stranko pod njegovim vodstvom bi zagotovo volilo 23 % sodelujočih, nadaljnjih 20 % pa verjetno. Po drugi strani pa je gotovo ne bi volilo 26 % vprašanih, nadaljnja desetina pa verjetno ne.

Angažma Čeferina bi levemu polu prinesel politični masaker

Še bolj zanimivi pa so podatki, med volivci katerih obstoječih strank bi se najbolj napajala nova stranka, če bi jo vodila bodisi Vesel, bodisi Čeferin.

V nasprotju s prepričanjem, da bi tako Čeferin kot Vesel pomenila največjo konkurenco Janezu Janši, podatki kažejo, da bi ob pojavu nove stranke tako podpora SDS-u kot NSi-ju ostala nedotaknjena. Večinske baze volivcev nove stranke pa ne bi tvorili neopredeljeni, temveč obstoječi volivci strank levega pola.

Tretjino od 25 odstotne podpore zanesljivih volivcev Čeferinove stranke bi bili sedanji volivci LMŠ-ja (odnesel bi jim kar 8 odstotnih točk podpore), pridobil bi tudi precejšen del volivcev SD-ja, Levice in SAB-ja (ta bi ostala na komaj kakšnem odstotku podpore). Slabe 3 odstotne točke bi prinesli sedanji neopredeljeni, neudeleženci volitev pa zgolj eno odstotno točko. SDS-u in NSi-ju se Čeferinov vstop praktično ne bi poznal – odnesel bi jima približno pol odstotne točke podpore (ter potencialno še malo preko nekaj višje volilne udeležbe).

Stranka pod vodstvom Tomaža Vesela pa bi pritegnila bistveno manj: dobrih 6 % zanesljivih volivcev. Polovico teh bi prišlo od SD-ja in LMŠ-ja, po slabo odstotno točko bi odškrnil Levici, neopredeljenim in SAB-ju. Volilnih abstinentov Vesel, vsaj v štartu, ne prepriča, da bi se podali na volišča.

... vesel pa bo Vesela - Janša
Ali lahko gredo slovenski volivci še petič na led ter seveda, kako množično, ni le eno bolj zanimivih političnih vprašanj, ki bo odgovorjeno v volilnem letu, temveč si z njim nedvomno glavo razbijajo načrtovalci iz zaledja leve politične scene.

Signali prihajajo, da so bolj ali manj odločeni s staro formulo poskusiti še enkrat, čeprav njen učinek, LMŠ je dokaz, vse bolj pojenja.

In rezultati naše ankete kažejo, da imajo razlog za skrb. Aleksander Čeferin je, v smislu političnega marketinga, nedvomno najboljši možni tržni produkt, kakršnega še niso imeli – sposoben, v hudi tuji konkurenci uspešen Slovenec, ki je povrh vsega še retorično spreten, saj kot odvetnik prve klase ve, kaj je v kakšni situaciji treba reči in kaj zamolčati ter zna ljudem popihati na dušo. Povrh vsega v slovenskih dominantnih medijih velja za nedotakljivega, še posebej, ker zna spretno prcati Janšo.

In ravno dejstvo, da top marketinški izdelek na trgu zanesljivo nagovori le četrtino aktivnega volilnega telesa, priča, da formula projektnih strank novih obrazov za ene volitve ni več učinkovita.

To še ne pomeni, da z vsemi silami in skrajnimi napori ne bi napraskali dovolj za relativno volilno zmago. Pa vendar, s Čeferinom mogoče, z Veselom nikakor. Četudi bi vitez svojemu oprodi podaril javni blagoslov in bi v projekt vpregli vse medijske in aktivistične moči.

Pojav še ene nove stranke tako situacije levo od sredine ne bo rešil, temveč jo bo še dodatno zapletel, dodatno razdrobil. Vesel (ali kdo drug, ki ni Čeferin) bo sicer najbrž dobil svojo priložnost za zmago znotraj bloka, a drugi se ne bodo kar uklonili in predali. Dodatnih glasov iz bazena pasiviziranih volivcev pa bo skoraj gotovo manj kot izgubljenih glasov v strankah, ki bi jih še en levi projekt zelo verjetno pustil pod parlamentarnim pragom. Prva kandidatka za to je SAB, pa tudi Šarčevi ne morejo povsem mirno spati.

S tega vidika si prihoda Vesela na sceno najbrž predvsem želi sovrag številka 1 v državi – Janez Janša torej. Zato ne bi bilo čudno, če bo v prihodnjih dneh in tednih ravnal na način, ki bi Vesela in kompanijo spodbujal k vstopu na politični parket.

Izvajalec raziskave, Episcenter d.o.o., je anketiranje izvedel med 10. in 15. junijem 2021 s pomočjo spletne in telefonske ankete med polnoletnimi prebivalci Slovenije na reprezentativnem realiziranem vzorcu n=800.

17 komentarjev

  1. Levica je naredila vse , da je v veljavi ostal tak proporcionalen volilni sistem, s kopico malih strank. Posledica tega je , da niso nikoli izgradili močne politične stranke, ne močnega liderja. Njim je bilo dovolj držati v svoji lasti državi aparat, sodstvo, novinarstvo, civilno družbo. Čeferinova trenutna priljubljenost tega dejstva ne bo spremenila, tako si ne morem predstavljati, da bi človek take želje po moči, pristal na vlogo marionetnega vodje. Zanj bi se morala globoka država ukloniti. Čeferini so močni, dvomim pa , da bi primat dobili brez krvavega zakulisnega boja.

  2. Odlična študija, ki je kljub statističnemu vzorcu, pa vendar na dveh parametrih (pri 800) lahko verodostojna. Pri 15 strankah – parametrih pa je vzorec 800 seveda premajhen.
    Je pa dokaz več, da levica v Sloveniji nima več inteligence za strateško načrtovanje in da je vse nove obraze pokurila ter da bo morala začeti graditi na novo ali pa s uličnimi protesti zganjati scene za TV dnevnike, kjer bodo pihale v mikrofon zaprepaščena AFŽ-ejevke novega tipa.

  3. Da je drzava , kar se tice demokracije padla zelo nizko, kaze dejstvo , da imamo volivci na voljo samo dva programa:Samo da ni JJ s potencilom do 60% in samo, da je JJ s potencialom do 40%. Model gre trenutno v skodo desne opcije, zato mora nastudirati novo formulo. Trenutni program levici povsem ustreza

    • Povsem narobe razmišljanje. Pustimo, kaj vse je na papirju in kaj nakladajo osrednji mediji. Najbolj zgovoren je odraz čustvene inteligence voditeljev strank in njena manifestacija v javnih nastopih. Liderji levice (no, kulovci) so popolnoma izpraznjeni, izpeti, izžeti, ne znajo več drugega kot brezobzirno, agresivno lajati. Takšna manifestacija ne more prikriti njihove nelagodnosti, neperspektivnosti, stisnjenosti v kot, osebne stiske. Malo “korajže” dobijo samo v tako imenovanem črednem nagonu, ko so vsi skupaj (zato jih RTV tudi vabi skupaj), v individualnih soočenjih pa praviloma pogorijo in to neuspešno prikrivajo s teatralnostjo (npr. Golobič) in agresivnostjo (npr. Črnčec).

  4. Nekako tako, kot sem analizirala že sama: Vesel bo na levi drobil, za volivce t.i. “sredine”, kot ji nekateri popularno rečejo, v večini pa gre za neopredeljene in/ali apatične volilce, pa Vesel ni ne vem kako mamljiv cukrček. Zato tudi rezervna varianta z DESUS-om oziroma Jasničem, če bi se levosučni odločili, da v projekt nove stranke vendarle ne gredo, kar pomeni, da se računa na ponovitev povsem istega scenarija kot ob sestavljanju Šarčeve vlade. Čeferin za tako male peneze stranke, dokler je na čelu FIFE, ne bo ustanavljal, bi pa zelo posegel v apetite radikalne Levice, v to sem prepričana, če bi mu skušali mešati štrene. Kar bi skušali. Čeferin tudi nikakor ne bi dopustil, da bi radikalna Levica diktirala politično sceno v Sloveniji.

    Vse kaže, vsaj za sedaj, da so možnosti še ene desnosredinske vlade realne, saj se “na sredini” dogaja… Ta sredina pa vsaj zaenkrat ni “samodaniJanša”….

  5. “…da formula projektnih strank novih obrazov za ene volitve ni več učinkovita.”

    Za mene je višek norčevanja iz ljudi nastopil že kar na začetku. Računajoč na zabite ljudi (Kučan je Viliju Kovačiču rekel, da je narod butast), je globoka država organizirala romanje znanih ljudi na magistrat, da bi podprli jankovića za kandidaturo na volitvah. Potem je prosluli janković organiziral shod ljudi na Kongresnem trgu, kjer bi (je) dahnil svoj ponarejeni “da” za kandidaturo na volitvah. CIRKUS BREZ PRIMERJAVE!!! Ustanovili so mu pingvinsko “stranko” (PS) in potem je v parlamentu pogrnil zaradi neučakanosti in nesposobnosti.
    Tako norčevanje iz ljudi so si privoščili še nekajkrat. Pravilna Kučanova trditev o butastenm narodu se je izkazala za resnično. Butast in zabit narod bo šel na led še x krat. Še x krat bodo “projektne stranke” propadle v nekaj letih, še x krat se bo narod izkazal zabitega in butastega. Kučan se vam pa reži…
    Da so nekateri primerki zares totalno zabiti, pokaže izjava neke protestne kolesarke za TVS (TV Dnevnik) na samem začetku epidemije, ko si je privoščila zabito izjavo, da si je koronavirus izmislil Janša.

    • Drži , slovenski državljan je delaven (še kar), redoljuben (sicer vedno manj), toda politično žal zelo zelo nezrel. Če že ne naseda več pravljicam o starih dobrih časih socializma in floskulam, ki jih servirajo osrednji mediji, pa ga potegne v “vsegliharstvo” (vsi so enaki, vsi kradejo, vsi so barabe) in posledično v politično absitinenco.

  6. Ne razumem politične logike uredništva Domovine in agencije Episcenter, da “po svojih močeh” še onidve prostovoljno dodatno prispevata k agit-propovski medijski promociji dveh potencialnih karizmatičnih političnih “odrešiteljev” RS s samega žogobrcarskega vrha Evrope (Uefa) in sveta (Fifa) ter s tem prostovoljno prispevata k široki, konstantni ter agit-propovsko vešče nadzirani nenehni proti-vladni predvolilni politični propagandi.

    Očitno na Slovenskem še vedno velja:
    “Varujte se “prijateljev”, “političnih somišljenikov”, saj se bomo pred “ne-prijatelji” oz. “političnimi sovražniki” znali braniti že sami!”

    Glede na to, da je aktualni predsednik Računskega sodišča RS na volitvah v vrhovih Fife izgubil dolgoletno prostočasno dopolnilno zaslužkarstvo na Fifi, je zelo verjetno, da bo njegova motivacija za prestop med politične liderje pod masko “novega obraza” močnejša od še polnomočnega in karizmatičnega predsednika Uefe.
    A ob prestopu predsednika najvišjega finančnega revizorja v državi (Računskega sodišča RS) med potencialne politične protagoniste oz. celo domnevne favorite boja za oblast se upravičeno zastavlja etično vprašanje o realnih možnostih brezštevilnih zlorab zaupnih poslovnih informacij, ki jih je pridobil Tomaž Vesel na dosedanjem položaju šefa finančnih revizorjev in ki jih bi lahko lisjaško zlorabil tako v političnem boju na poti za oblast kot celo na morebitni izvoljeni funkciji političnega funkcionarja.
    Vprašajte se, kako bi se počutili politični tekmeci, če bi za najvišjo politično funkcijo zakonodajne ali izvršne veje oblasti kandidiral šef Sove, ali NPU, ali Državnega tožilstva RS, ali Furs?

Komentiraj