Angela Merkel v prepoved nošenja nikaba. Nova politika, kompromis ali vdaja?

Vodilna figura v evropskem političnem krogu, ki je postavljala smernice za odločanje o imigrantski krizi, je nedavno napovedala zelo kontroverzno zakonsko prepoved.

V Nemčiji, ki se je znašla v sredi imigrantske krize, vedno bolj raste moč populističnih anti-imigrantskih strank. Tudi v stranki Angele Merkel - Christlich Demokratische Union Deutschlands (CDU) – prihaja do vedno večjih sporov, saj niso vsi člani podporniki politike odprtih vrat in več članov stranke je izjavilo, da je kanclerka izgubila stik s svojimi volivci.

Na ponavljajoče kritike se je Merklova odzvala na shodu svoje CDU minuli teden. Izjavila je, da še vedno namerava nadaljevati s politiko odprtih vrat in se zaveda, da je od nemških državljanov zahtevala veliko. V tolažbo kritikom pa je obljubila uvedbo zakonske prepovedi nošenja nikaba, muslimansko obleke za ženske, ki pokriva večino obraza z izjemo oči.

V svojem govoru je kanclerka kot razlog za prepoved navedla temelje evropske kulture, ki v medosebnih odnosih zahtevajo odkritost obraza sogovornika. Zatrdila je, da pokriti obrazi ne sodijo v Nemčijo in jih bo prepovedala, kjerkoli je to mogoče.

Dejanje Merklove lahko vidimo kot nujni kompromis ali pa vdajo, zagotovo pa ne gre za temeljito spremembo političnih nazorov.

Merklova s populističnimi prijemi

Naslednje leto se bodo v Nemčiji izvedle federalne volitve, ki bodo zelo verjetno pokazatelj prihodnosti za nemško politično sceno. Angela Merkel seveda želi ohraniti čim več oblasti v svojih rokah, vendar pa ji veliko konkurenco predstavlja desna populistična stranka Alternativa za Nemčijo. Slednji so v več okrajih zmagali na lokalnih volitvah in tako Nemčiji pokazali, da se anti-imigrantska čustva le še krepijo.

Glede na napeto stanje na desni politični sceni v Nemčiji lahko sklepamo, da je prepoved nikaba samo dodaten trik, da bi Merklova privabila bolj desno usmerjene volivce. Zdi se, da se je odločila ravnati po načelu »klin se s klinom izbija« in se še sama pragmatično odpravila v populistične vode.

Ali bo ponudba zadovoljila odhajajoče volivce ni jasno, vendar pa v vsakem primeru kaže, da niti Nemčija ni imuna na porast evropskega nacionalizma. Dejanje Merklove lahko vidimo kot nujni kompromis ali pa vdajo, zagotovo pa ne gre za temeljito spremembo političnih nazorov.

Pred kanclerko je naporno leto iskanja ravnovesja med načelnostjo in populizmom. Prepoved nošenja nikaba je zgolj začetni kompromis, v prihodnosti bo zelo verjetno prišlo še do mnogih.

Ali bodo kompromisi zadostovali za ponovno izvolitev, ne vemo. Zagotovo pa bo zmagovalec oblikoval evropsko priseljevalno in azilno politiko.