Analitiki o volilni kampanji: Janša razred zase, nasprotovanje njemu edini program levih strank

Volilna kampanja, vsaj tisti uradni del, se končuje. V molk sobotnega dne na prvem mestu prepričljivo vstopa SDS z Janezom Janšo, kar po mnenju političnih analitikov, ki sodelujejo v naših anketnih vprašalnikih o raznih družbeno-političnih temah, ni nobeno naključje.

SDS je po mnenju velike večine izpeljala najbolj dovršeno volilno kampanjo.

Med izstopajočimi v tej volilni tekmi analitiki izpostavljajo še NSi, Levico in Alenko Bratušek. V bodoči koaliciji pa kljub pričakovani Janševi zmagi najpogosteje vidijo šopek razdrobljenih levo-sredinskih strank.

Najprej nas je zanimalo, kako poznavalci politike ocenjujejo letošnjo volilno kampanjo. Za polovico od šestnajstih sodelujočih je bila zanimiva, za dva pa celo zelo zanimiva. Zgolj štirje so jo ocenili za povprečno, dva pa za povsem nezanimivo.

Direktor zavoda Iskreni, Igor Vovk, je eden tistih, ki jo označujejo za “povprečno”. A je po njegovem bistveno napredovala digitalna kampanija na internetu. “Zdi se, da je že pri teh volitvah prevzel internet vodilno vlogo na medijskem področju,” pravi.

Na precej digitalne kampanje in nekaj korakov naprej pri terenski, predvsem pri SDS, opozarja tudi Sebastjan Jeretič.

In kako so analitiki ocenili kampanjo posameznih strank? Prepričljivo, s povprečno oceno 4,8, je bila za najboljšo izbrana kampanja SDS. Kar 13 od 16 poznavalcev ji je dalo najvišjo oceno, nihče pa katero od dveh najnižjih. Drugo najbolje, s 3,8 je bila ocenjena kampanja Nove Slovenije. 9 od 16 sodelujočih je njeno kampanjo označilo z drugo najvišjo oceno – “dobro”. Tretja je s 3,2 že bila Levica, najslabše pa sta bili ocenjeni kampanji SD (2,3) in DeSUS-a (2,1).

Analitik Valicona Andraž Zorko ocenjuje, da je celotno kampanjo najbolj zaznamovala prav predčasna in finančno najbolje podkrepljena kampanja SDS, ki je določala medijsko agendo. Voditelj oddaje VV Faktor, Aljuš Pertinač, pa je eden večjih skeptikov: “Prave kampanje sploh ni bilo. Navdušenje nad kampanjo SDS je prazno, ker je ta stranka očitno zgolj porabila več časa in denarja kot vse ostale skupaj,” opozarja.

Na praznost kampanje, kjer je vsebina postala povsem nepomembna, na drugačen način opozarja novinar Mladine, Vasja Jager: “Letošnja kampanja je slovensko demokracijo dokončno izrodila v tele-demokracijo, družbo spektakla, v kateri šteje le blagovna znamka, ki mora vzbujati čim bolj intenzivna čustva,” pravi. Po njegovem tako ne moremo več govoriti o spopadih različnih političnih programov, temveč le še o boju med bolj ali manj praznimi simboli.

Zmagovalci in poraženci soočenj

Letošnja soočenja so bila deležna nemalo kritik. Matej Lahovnik tako izpostavlja, da so organizatorji premalo omogočali neposredni spopad mnenj in idej, zato je vse skupaj bolj spominjalo na regulirana srečanja politikov in ne na soočenja.

In kdo je bil v soočenjih najbolj prepričljiv? Odgovor je enak prejšnjemu; 14 od 16 sogovornikov je izpostavilo SDS, 10 od 16 je kot prepričljive prepoznalo tudi predstavnike NSi, 7 pa jih je izpostavilo Alenko Bratušek in Levico, oziroma Luko Mesca. Prav nobenega od analitikov niso prepričali Marjan Šarec, Marko Zidanšek in Bojan Dobovšek, zgolj enega pa sta prepričala favorizirana Dejan Židan in Karel Erjavec.

Od strank na robu parlamenta je 5 sogovornikov kot prepričljivega v soočenjih izpostavilo še Bojana Požarja.

“Na soočenjih sta izstopala Janša in Tonin,” ocenjuje Gregor Virant. Kot pravi, je Janša brezhibno izdelal in izpeljal svojo pozitivno in spravljivo verzijo. “Seveda to še nič ne pove o njegovem bodočem delovanju, ki ga bo po volitvah prilagodil situaciji, možnostim in potrebam, a v kampanji je ponudil takega sebe, kakršen prinaša glasove,” dodaja. Matej Tonin pa se je po njegovem izkazal kot voditelj prihodnosti.

“Janez Janša je pokazal neverjetno mero sproščenosti in državniške umirjenosti, kar je zanj neznačilno,” je opazil tudi komentator Domovine, Martin Nahtigal in dodal, da je to bilo najboljše protiorožje proti standardnim komentarjem o njegovem obnašanju.

“SDS je igrala izredno spretno,” se strinja Vasja Jager in omenja usklajen duet Janša-Logar, kjer je prvi prevzel ideološki, drugi pa vsebinski del.

Kot tudi nekatere druge, je Jagra pozitivno presenetila Alenka Bratušek, ki je “kot enočlanski orkester suvereno sodelovala na soočenjih, bila je pripravljena in odločna, njeni odgovori pa vsebinski,”. Po njegovem se je posebej odlikovala po sposobnosti, da že v izhodišču debate določi najbolj šibki člen in si skozi sistematično razkosavanje nepripravljenega sogovornika izbori zadostno mero prepoznavnosti.

In ostali? Šarec je po Virantu še bolj prazna kanta kot smo mislili, Cerar se je trudil z racionalnim pristopom in je imel pogosto prav, a v politiki odločajo čustva in ne razum. Kot eno vodilnih osebnosti soočenj je sedanjega premiera izpostavil Jager in omenil še Luko Mesca, ki je “z vsemi silami vlekel svojo ekipo kot LeBron James v ligi NBA”.

Židan je po mnenju Nahtigala kvaliteten govorec, vendar pa je velikokrat govoril stvari, ki so zdravorazumsko potrebne in hkrati daleč stran od dosedanje usmeritve njegove stranke.

Janša je bil v glavnem razred nad vsemi, povzema Marko Pavlišič in dodaja, da tudi Levica kar jasno pove svoja radikalna revolucionarna stališča.

Kdo od malih v parlament?

Nadalje nas je zanimalo, katerim strankam, ki jih ankete uvrščajo na (oziroma pod) rob parlamentarnega praga, pripisujejo vsaj 50 % možnosti, da se prebijejo v državni zbor.

9 od 16 analitikov je to verjetnost pripisalo Stranki Alenke Bratušek in SLS, 8 SNS, 5 Listi novinarja Bojana Požarja, 3 piratom, 2 Čušu in Zelenim ter 1 Dobri državi.

Žiga Turk je pri tem opozoril, da bo pomembno, kdo od teh bo povabljen na finalno soočenje na POP TV (bila je le Alenka Bratušek), Matej Lahovnik pa, da so manjše stranke prav največja žrtev reguliranih soočenj, saj so ostale brez ustrezne možnosti neposredne konfrontacije z vladajočimi, s čemer bi lahko pokazale, v čem so drugačne. Na komercialnih televizijah večinoma sploh niso dobile priložnosti.

Kdo v vladi?

Najtežje vprašanje je prišlo na koncu: katere stranke pričakujete v naslednji vladi?

“To je skoraj nemogoče napovedati,” je zapisal Gregor Virant. “Zelo verjetno bomo imeli na eni strani desnico, ki ji bo do večine zmanjkalo nekaj mandatov, na drugi strani pa razdrobljeno in izgubljeno levico. Zato pričakujem burno povolilno obdobje.”

“Glede na predvolilne zaveze bo vlada leva. V celoti,” pa je prepričan Martin Nahtigal. Po njegovem je bistveno le to, da imata SDS in NSi skupaj več kot tretjino in bosta lahko zablokirali ustavne spremembe.

Marko Pavlišič pa meni, da bo verjetno “king maker” LMŠ. “Se mi zdi trenutno verjetnejša leva koalicija, ne glede na relativno zmago SDS,” pravi nekdanji poslanec Državljanske liste.

Številčno gledano sicer po 10 analitikov od 16 v vladi pričakuje SDS, LMŠ in NSi, po 8 pa še SD in SMC – seveda ne v takšni koalicijski kombinaciji.

Zanimivo je, da zgolj štirje analitiki v naslednji vladi vidijo do sedaj vedno prisoten DeSUS, samo dva pa denimo Levico in Stranko Alenke Bratušek.

In kaj je zaznamovalo kampanjo?

Na koncu smo sodelujoče poznavalce politike povabili še, da zapišejo, kaj je zaznamovalo letošnjo volilno kampanjo. Matevž Tomšič je zapisal, da je to brezvsebinskost večine strank, predvsem tistih na levici; in obenem stalni poskusi levice, da bi ponovno aktivirali protijanševske sentimente.

Sovraštvo do SDS in Antijanša sindrom izpostavlja tudi direktor Socialne akademije, Matej Cepin. Našteva še močno in špekulativno premišljeno selekcijo tematik s strani mainstream medijev in izključevanje bodočih koalicijskih partnerjev.

Sebastjan Jeretič  je izpostavil zelo mirno atmosfero v kampanji in apatijo volivcev, Marko Pavlišič pa je v njej videl potrditev, da je edini program levih strank Janez Janša.