Analitiki o volilni kampanji: Janša razred zase, nasprotovanje njemu edini program levih strank
POSLUŠAJ ČLANEK
Volilna kampanja, vsaj tisti uradni del, se končuje. V molk sobotnega dne na prvem mestu prepričljivo vstopa SDS z Janezom Janšo, kar po mnenju političnih analitikov, ki sodelujejo v naših anketnih vprašalnikih o raznih družbeno-političnih temah, ni nobeno naključje.
SDS je po mnenju velike večine izpeljala najbolj dovršeno volilno kampanjo.
Med izstopajočimi v tej volilni tekmi analitiki izpostavljajo še NSi, Levico in Alenko Bratušek. V bodoči koaliciji pa kljub pričakovani Janševi zmagi najpogosteje vidijo šopek razdrobljenih levo-sredinskih strank.
Najprej nas je zanimalo, kako poznavalci politike ocenjujejo letošnjo volilno kampanjo. Za polovico od šestnajstih sodelujočih je bila zanimiva, za dva pa celo zelo zanimiva. Zgolj štirje so jo ocenili za povprečno, dva pa za povsem nezanimivo.
Direktor zavoda Iskreni, Igor Vovk, je eden tistih, ki jo označujejo za "povprečno". A je po njegovem bistveno napredovala digitalna kampanija na internetu. "Zdi se, da je že pri teh volitvah prevzel internet vodilno vlogo na medijskem področju," pravi.
Na precej digitalne kampanje in nekaj korakov naprej pri terenski, predvsem pri SDS, opozarja tudi Sebastjan Jeretič.
In kako so analitiki ocenili kampanjo posameznih strank? Prepričljivo, s povprečno oceno 4,8, je bila za najboljšo izbrana kampanja SDS. Kar 13 od 16 poznavalcev ji je dalo najvišjo oceno, nihče pa katero od dveh najnižjih. Drugo najbolje, s 3,8 je bila ocenjena kampanja Nove Slovenije. 9 od 16 sodelujočih je njeno kampanjo označilo z drugo najvišjo oceno - "dobro". Tretja je s 3,2 že bila Levica, najslabše pa sta bili ocenjeni kampanji SD (2,3) in DeSUS-a (2,1).
Analitik Valicona Andraž Zorko ocenjuje, da je celotno kampanjo najbolj zaznamovala prav predčasna in finančno najbolje podkrepljena kampanja SDS, ki je določala medijsko agendo. Voditelj oddaje VV Faktor, Aljuš Pertinač, pa je eden večjih skeptikov: "Prave kampanje sploh ni bilo. Navdušenje nad kampanjo SDS je prazno, ker je ta stranka očitno zgolj porabila več časa in denarja kot vse ostale skupaj," opozarja.
Na praznost kampanje, kjer je vsebina postala povsem nepomembna, na drugačen način opozarja novinar Mladine, Vasja Jager: "Letošnja kampanja je slovensko demokracijo dokončno izrodila v tele-demokracijo, družbo spektakla, v kateri šteje le blagovna znamka, ki mora vzbujati čim bolj intenzivna čustva," pravi. Po njegovem tako ne moremo več govoriti o spopadih različnih političnih programov, temveč le še o boju med bolj ali manj praznimi simboli.
Letošnja soočenja so bila deležna nemalo kritik. Matej Lahovnik tako izpostavlja, da so organizatorji premalo omogočali neposredni spopad mnenj in idej, zato je vse skupaj bolj spominjalo na regulirana srečanja politikov in ne na soočenja.
In kdo je bil v soočenjih najbolj prepričljiv? Odgovor je enak prejšnjemu; 14 od 16 sogovornikov je izpostavilo SDS, 10 od 16 je kot prepričljive prepoznalo tudi predstavnike NSi, 7 pa jih je izpostavilo Alenko Bratušek in Levico, oziroma Luko Mesca. Prav nobenega od analitikov niso prepričali Marjan Šarec, Marko Zidanšek in Bojan Dobovšek, zgolj enega pa sta prepričala favorizirana Dejan Židan in Karel Erjavec.
Od strank na robu parlamenta je 5 sogovornikov kot prepričljivega v soočenjih izpostavilo še Bojana Požarja.
"Na soočenjih sta izstopala Janša in Tonin," ocenjuje Gregor Virant. Kot pravi, je Janša brezhibno izdelal in izpeljal svojo pozitivno in spravljivo verzijo. "Seveda to še nič ne pove o njegovem bodočem delovanju, ki ga bo po volitvah prilagodil situaciji, možnostim in potrebam, a v kampanji je ponudil takega sebe, kakršen prinaša glasove," dodaja. Matej Tonin pa se je po njegovem izkazal kot voditelj prihodnosti.
"Janez Janša je pokazal neverjetno mero sproščenosti in državniške umirjenosti, kar je zanj neznačilno," je opazil tudi komentator Domovine, Martin Nahtigal in dodal, da je to bilo najboljše protiorožje proti standardnim komentarjem o njegovem obnašanju.
"SDS je igrala izredno spretno," se strinja Vasja Jager in omenja usklajen duet Janša-Logar, kjer je prvi prevzel ideološki, drugi pa vsebinski del.
Kot tudi nekatere druge, je Jagra pozitivno presenetila Alenka Bratušek, ki je "kot enočlanski orkester suvereno sodelovala na soočenjih, bila je pripravljena in odločna, njeni odgovori pa vsebinski,". Po njegovem se je posebej odlikovala po sposobnosti, da že v izhodišču debate določi najbolj šibki člen in si skozi sistematično razkosavanje nepripravljenega sogovornika izbori zadostno mero prepoznavnosti.
In ostali? Šarec je po Virantu še bolj prazna kanta kot smo mislili, Cerar se je trudil z racionalnim pristopom in je imel pogosto prav, a v politiki odločajo čustva in ne razum. Kot eno vodilnih osebnosti soočenj je sedanjega premiera izpostavil Jager in omenil še Luko Mesca, ki je "z vsemi silami vlekel svojo ekipo kot LeBron James v ligi NBA".
Židan je po mnenju Nahtigala kvaliteten govorec, vendar pa je velikokrat govoril stvari, ki so zdravorazumsko potrebne in hkrati daleč stran od dosedanje usmeritve njegove stranke.
Janša je bil v glavnem razred nad vsemi, povzema Marko Pavlišič in dodaja, da tudi Levica kar jasno pove svoja radikalna revolucionarna stališča.
Nadalje nas je zanimalo, katerim strankam, ki jih ankete uvrščajo na (oziroma pod) rob parlamentarnega praga, pripisujejo vsaj 50 % možnosti, da se prebijejo v državni zbor.
9 od 16 analitikov je to verjetnost pripisalo Stranki Alenke Bratušek in SLS, 8 SNS, 5 Listi novinarja Bojana Požarja, 3 piratom, 2 Čušu in Zelenim ter 1 Dobri državi.
Žiga Turk je pri tem opozoril, da bo pomembno, kdo od teh bo povabljen na finalno soočenje na POP TV (bila je le Alenka Bratušek), Matej Lahovnik pa, da so manjše stranke prav največja žrtev reguliranih soočenj, saj so ostale brez ustrezne možnosti neposredne konfrontacije z vladajočimi, s čemer bi lahko pokazale, v čem so drugačne. Na komercialnih televizijah večinoma sploh niso dobile priložnosti.
Najtežje vprašanje je prišlo na koncu: katere stranke pričakujete v naslednji vladi?
"To je skoraj nemogoče napovedati," je zapisal Gregor Virant. "Zelo verjetno bomo imeli na eni strani desnico, ki ji bo do večine zmanjkalo nekaj mandatov, na drugi strani pa razdrobljeno in izgubljeno levico. Zato pričakujem burno povolilno obdobje."
"Glede na predvolilne zaveze bo vlada leva. V celoti," pa je prepričan Martin Nahtigal. Po njegovem je bistveno le to, da imata SDS in NSi skupaj več kot tretjino in bosta lahko zablokirali ustavne spremembe.
Marko Pavlišič pa meni, da bo verjetno "king maker" LMŠ. "Se mi zdi trenutno verjetnejša leva koalicija, ne glede na relativno zmago SDS," pravi nekdanji poslanec Državljanske liste.
Številčno gledano sicer po 10 analitikov od 16 v vladi pričakuje SDS, LMŠ in NSi, po 8 pa še SD in SMC - seveda ne v takšni koalicijski kombinaciji.
Zanimivo je, da zgolj štirje analitiki v naslednji vladi vidijo do sedaj vedno prisoten DeSUS, samo dva pa denimo Levico in Stranko Alenke Bratušek.
Na koncu smo sodelujoče poznavalce politike povabili še, da zapišejo, kaj je zaznamovalo letošnjo volilno kampanjo. Matevž Tomšič je zapisal, da je to brezvsebinskost večine strank, predvsem tistih na levici; in obenem stalni poskusi levice, da bi ponovno aktivirali protijanševske sentimente.
Sovraštvo do SDS in Antijanša sindrom izpostavlja tudi direktor Socialne akademije, Matej Cepin. Našteva še močno in špekulativno premišljeno selekcijo tematik s strani mainstream medijev in izključevanje bodočih koalicijskih partnerjev.
Sebastjan Jeretič je izpostavil zelo mirno atmosfero v kampanji in apatijo volivcev, Marko Pavlišič pa je v njej videl potrditev, da je edini program levih strank Janez Janša.
SDS je po mnenju velike večine izpeljala najbolj dovršeno volilno kampanjo.
Med izstopajočimi v tej volilni tekmi analitiki izpostavljajo še NSi, Levico in Alenko Bratušek. V bodoči koaliciji pa kljub pričakovani Janševi zmagi najpogosteje vidijo šopek razdrobljenih levo-sredinskih strank.
Sodelujoči poznavalci slovenske politike: dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, dr. Ivan Štuhec, dr. Gregor Virant, dr. Žiga Turk, dr. Aleš Maver, Andraž Zorko, Sebastjan Jeretič, Vasja Jager, Matej Cepin, Marko Pavlišič, Luka Lisjak, Aljuš Pertinač, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš. Anketni vprašalnik je bil polodprtega tipa. Vsi sodelujoči so odgovorili na zaprta vprašanja, nekateri pa so dodali tudi opisne odgovore.
Najprej nas je zanimalo, kako poznavalci politike ocenjujejo letošnjo volilno kampanjo. Za polovico od šestnajstih sodelujočih je bila zanimiva, za dva pa celo zelo zanimiva. Zgolj štirje so jo ocenili za povprečno, dva pa za povsem nezanimivo.
Direktor zavoda Iskreni, Igor Vovk, je eden tistih, ki jo označujejo za "povprečno". A je po njegovem bistveno napredovala digitalna kampanija na internetu. "Zdi se, da je že pri teh volitvah prevzel internet vodilno vlogo na medijskem področju," pravi.
Na precej digitalne kampanje in nekaj korakov naprej pri terenski, predvsem pri SDS, opozarja tudi Sebastjan Jeretič.
In kako so analitiki ocenili kampanjo posameznih strank? Prepričljivo, s povprečno oceno 4,8, je bila za najboljšo izbrana kampanja SDS. Kar 13 od 16 poznavalcev ji je dalo najvišjo oceno, nihče pa katero od dveh najnižjih. Drugo najbolje, s 3,8 je bila ocenjena kampanja Nove Slovenije. 9 od 16 sodelujočih je njeno kampanjo označilo z drugo najvišjo oceno - "dobro". Tretja je s 3,2 že bila Levica, najslabše pa sta bili ocenjeni kampanji SD (2,3) in DeSUS-a (2,1).
Analitik Valicona Andraž Zorko ocenjuje, da je celotno kampanjo najbolj zaznamovala prav predčasna in finančno najbolje podkrepljena kampanja SDS, ki je določala medijsko agendo. Voditelj oddaje VV Faktor, Aljuš Pertinač, pa je eden večjih skeptikov: "Prave kampanje sploh ni bilo. Navdušenje nad kampanjo SDS je prazno, ker je ta stranka očitno zgolj porabila več časa in denarja kot vse ostale skupaj," opozarja.
Na praznost kampanje, kjer je vsebina postala povsem nepomembna, na drugačen način opozarja novinar Mladine, Vasja Jager: "Letošnja kampanja je slovensko demokracijo dokončno izrodila v tele-demokracijo, družbo spektakla, v kateri šteje le blagovna znamka, ki mora vzbujati čim bolj intenzivna čustva," pravi. Po njegovem tako ne moremo več govoriti o spopadih različnih političnih programov, temveč le še o boju med bolj ali manj praznimi simboli.
Gregor Virant: "Kvalitativna razlika v kampanjah je tokrat ogromna in to izrazito v korist NSi in SDS. Levica pa deluje prazno in izgubljeno."
Zmagovalci in poraženci soočenj
Letošnja soočenja so bila deležna nemalo kritik. Matej Lahovnik tako izpostavlja, da so organizatorji premalo omogočali neposredni spopad mnenj in idej, zato je vse skupaj bolj spominjalo na regulirana srečanja politikov in ne na soočenja.
In kdo je bil v soočenjih najbolj prepričljiv? Odgovor je enak prejšnjemu; 14 od 16 sogovornikov je izpostavilo SDS, 10 od 16 je kot prepričljive prepoznalo tudi predstavnike NSi, 7 pa jih je izpostavilo Alenko Bratušek in Levico, oziroma Luko Mesca. Prav nobenega od analitikov niso prepričali Marjan Šarec, Marko Zidanšek in Bojan Dobovšek, zgolj enega pa sta prepričala favorizirana Dejan Židan in Karel Erjavec.
Od strank na robu parlamenta je 5 sogovornikov kot prepričljivega v soočenjih izpostavilo še Bojana Požarja.
"Na soočenjih sta izstopala Janša in Tonin," ocenjuje Gregor Virant. Kot pravi, je Janša brezhibno izdelal in izpeljal svojo pozitivno in spravljivo verzijo. "Seveda to še nič ne pove o njegovem bodočem delovanju, ki ga bo po volitvah prilagodil situaciji, možnostim in potrebam, a v kampanji je ponudil takega sebe, kakršen prinaša glasove," dodaja. Matej Tonin pa se je po njegovem izkazal kot voditelj prihodnosti.
"Janez Janša je pokazal neverjetno mero sproščenosti in državniške umirjenosti, kar je zanj neznačilno," je opazil tudi komentator Domovine, Martin Nahtigal in dodal, da je to bilo najboljše protiorožje proti standardnim komentarjem o njegovem obnašanju.
"SDS je igrala izredno spretno," se strinja Vasja Jager in omenja usklajen duet Janša-Logar, kjer je prvi prevzel ideološki, drugi pa vsebinski del.
Kot tudi nekatere druge, je Jagra pozitivno presenetila Alenka Bratušek, ki je "kot enočlanski orkester suvereno sodelovala na soočenjih, bila je pripravljena in odločna, njeni odgovori pa vsebinski,". Po njegovem se je posebej odlikovala po sposobnosti, da že v izhodišču debate določi najbolj šibki člen in si skozi sistematično razkosavanje nepripravljenega sogovornika izbori zadostno mero prepoznavnosti.
In ostali? Šarec je po Virantu še bolj prazna kanta kot smo mislili, Cerar se je trudil z racionalnim pristopom in je imel pogosto prav, a v politiki odločajo čustva in ne razum. Kot eno vodilnih osebnosti soočenj je sedanjega premiera izpostavil Jager in omenil še Luko Mesca, ki je "z vsemi silami vlekel svojo ekipo kot LeBron James v ligi NBA".
Židan je po mnenju Nahtigala kvaliteten govorec, vendar pa je velikokrat govoril stvari, ki so zdravorazumsko potrebne in hkrati daleč stran od dosedanje usmeritve njegove stranke.
Janša je bil v glavnem razred nad vsemi, povzema Marko Pavlišič in dodaja, da tudi Levica kar jasno pove svoja radikalna revolucionarna stališča.
Vasja Jager: "SD je ostala zvesta yuppiejevskim prijemom gurujev iz Pristopa, s katerimi je nemara povezana tesneje, kot se zdi na prvi pogled; pogruntavščina z Dominiko Švarc Pipan, prozorno kopijo Katarine Kresal in zna biti bodočo Evo Irgl slovenske levice, je bila docela povzeta po formuli strankarskih strategov."
Kdo od malih v parlament?
Nadalje nas je zanimalo, katerim strankam, ki jih ankete uvrščajo na (oziroma pod) rob parlamentarnega praga, pripisujejo vsaj 50 % možnosti, da se prebijejo v državni zbor.
9 od 16 analitikov je to verjetnost pripisalo Stranki Alenke Bratušek in SLS, 8 SNS, 5 Listi novinarja Bojana Požarja, 3 piratom, 2 Čušu in Zelenim ter 1 Dobri državi.
Žiga Turk je pri tem opozoril, da bo pomembno, kdo od teh bo povabljen na finalno soočenje na POP TV (bila je le Alenka Bratušek), Matej Lahovnik pa, da so manjše stranke prav največja žrtev reguliranih soočenj, saj so ostale brez ustrezne možnosti neposredne konfrontacije z vladajočimi, s čemer bi lahko pokazale, v čem so drugačne. Na komercialnih televizijah večinoma sploh niso dobile priložnosti.
Kdo v vladi?
Najtežje vprašanje je prišlo na koncu: katere stranke pričakujete v naslednji vladi?
"To je skoraj nemogoče napovedati," je zapisal Gregor Virant. "Zelo verjetno bomo imeli na eni strani desnico, ki ji bo do večine zmanjkalo nekaj mandatov, na drugi strani pa razdrobljeno in izgubljeno levico. Zato pričakujem burno povolilno obdobje."
"Glede na predvolilne zaveze bo vlada leva. V celoti," pa je prepričan Martin Nahtigal. Po njegovem je bistveno le to, da imata SDS in NSi skupaj več kot tretjino in bosta lahko zablokirali ustavne spremembe.
Marko Pavlišič pa meni, da bo verjetno "king maker" LMŠ. "Se mi zdi trenutno verjetnejša leva koalicija, ne glede na relativno zmago SDS," pravi nekdanji poslanec Državljanske liste.
Številčno gledano sicer po 10 analitikov od 16 v vladi pričakuje SDS, LMŠ in NSi, po 8 pa še SD in SMC - seveda ne v takšni koalicijski kombinaciji.
Nekaj izbranih kombinacij:
Od levih: LMŠ-SD-SMC-DeSUS, levosredinskih: LMŠ-SD-NSi-SMC-DeSUS, do desnosredinskih SDS-SD-NSi (+SMC), SDS-LMŠ-SD-NSi, SDS-NSI-SAB-LNBP, SDS-NSI-SMC-SLS, tudi brez NSi: SDS-LMŠ-LNBP, pa tudi povsem desne koalicije SDS-NSi-SLS-SNS.
Od levih: LMŠ-SD-SMC-DeSUS, levosredinskih: LMŠ-SD-NSi-SMC-DeSUS, do desnosredinskih SDS-SD-NSi (+SMC), SDS-LMŠ-SD-NSi, SDS-NSI-SAB-LNBP, SDS-NSI-SMC-SLS, tudi brez NSi: SDS-LMŠ-LNBP, pa tudi povsem desne koalicije SDS-NSi-SLS-SNS.
Zanimivo je, da zgolj štirje analitiki v naslednji vladi vidijo do sedaj vedno prisoten DeSUS, samo dva pa denimo Levico in Stranko Alenke Bratušek.
Matej Lahovnik: "Za sestavo vlade bo tokrat, poleg relativne zmage, zelo pomemben tudi rezultat manjših strank kot je NSi, ki ji kaže dobro za vstop v parlament ter še posebej SNS, SLS ali npr. LNBP, če se bodo uspele prebiti v parlament ali pa bodo ostale tik pod parlamentarnim pragom."
In kaj je zaznamovalo kampanjo?
Na koncu smo sodelujoče poznavalce politike povabili še, da zapišejo, kaj je zaznamovalo letošnjo volilno kampanjo. Matevž Tomšič je zapisal, da je to brezvsebinskost večine strank, predvsem tistih na levici; in obenem stalni poskusi levice, da bi ponovno aktivirali protijanševske sentimente.
Sovraštvo do SDS in Antijanša sindrom izpostavlja tudi direktor Socialne akademije, Matej Cepin. Našteva še močno in špekulativno premišljeno selekcijo tematik s strani mainstream medijev in izključevanje bodočih koalicijskih partnerjev.
Sebastjan Jeretič je izpostavil zelo mirno atmosfero v kampanji in apatijo volivcev, Marko Pavlišič pa je v njej videl potrditev, da je edini program levih strank Janez Janša.
Aleš Maver: "Bistvena značilnost te kampanje je vrnitev desnosredinske opcije, predvsem SDS, kot relevantne politične sile, celo ne glede na končni rezultat volitev."
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
6 komentarjev
Kraševka
APMMB2 - jasno napisamo.
Problem je v tem, ker se je zgodovina SLOVENIJE res pisala drugje, zato je prirejena potrebam "zmagovalcev".
Vaš komentar bi moral marsikdo prebrati - in bi se mu misli s tem ZBISTRILE. V kalni vodi še rib ne vidijo.
APMMB2
Madžari so podobno kot Slovenci utrpeli veliko škodo po razpadu K&K monarhije pred sto leti. Zmagovalci so jim odvzeli več kot polovico nacionalnega ozemlja. Podobno se je zgodilo tudi Slovecem. Za povrh so se Slovenci usmerili na Balkan, k svojim "bratom", ki so jim napisali zgodovino in jih s komunistično revolucijo in uničenjem inteligence dokončno zasidrali med debile. Revolucija še vedno traja, tako kot je na Madžarskem vladala do nastopa Orbana. Na Madžarskem je Orban končal z revolucijo. V Sloveniji ima to priložnost Janez Janša, če na volitvah zmaga in če pridobi dovolj koalicijskih partnerjev, ki bodo formirali samo desno vlado. POZOR: Brez Jalinčiča!!!
Samo takšna vlada je porok, da se v Sloveniji konča revolucija in postanejo Držgoše dekor in ne renica. Janša bo zanesljivo ukinil državno plačevanje Dražgoš in na ta način končal revolucijo. Revolucionarji si bodo morali Dražgoše sami plačati, kar pa jih bo odvrnilo in izgubili bodo voljo uganjati januarske maškarade. S tem se bo revolucija v Slovenija končala in zamagal bo razum. Igor in njemu podobni bdo sicer na ves glas vpii in Janšo proglašali za maščevalca, za fašista in nacista, a nič ne pomaga. Z Dražgošami Slovenija ni svobodna in ni demokratična. Udeleženci Dražgoš so namreč državljani 1. reeda in lahko pričakujejo odlične funkcije od ministrskih, do akademskih, do direktorskih. Polovica slovenskih akademikov si je laskavi naslov pridobila v Dražgosšah in ne v znastvenih laboratoriih. Tudi laskave nagrade se tam delijo, da o laskavih službenih položajih ne govrim.
Na spomeniku bi moralo pisati: Važno je, da ste naši, ni važno kašni ste.
IgorP
Ko pa gledam Janšo, kako maha s Slovensko zastavo obrnjen proti Orbanu, dobim občutek, da je izgubil še tisto trohico slovenstva, ki jo je imel!!!! Spravi se nekam, nekdanji vele komunist! Nikoli nisem bil komunist, pa te preziram s vsem srcem!!!
Kajtimara
Sovrazi komentar. In prihaja iz leve, kot ponavadi...
Miha
Da nekoga obtožuješ komunizma v najstniških letih in ne detektiraš, da je kmalu spoznal svojo mladostniško zablodo in pomagal ustanoviti naš državo v največji meri tudi z zaporom, kaže tvojo maloumnost!
romanos1
Umiri se,bolje zate!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.