Aleksander Čeferin: nepopisan list za novo nogometno (in slovensko) upanje

Izvolitev Aleksandra Čeferina za predsednika evropske nogometne zveze UEFA je presenetila vse. Presenetila je tudi Slovence, čeprav smo že pol leta poslušali, da kandidat uspešno zbira podporo evropskih nogometnih zvez, ki imajo vsaka po en glas.

Do zadnjega nismo verjeli, da se kaj takega lahko zgodi. Enemu od nas? Slovencu? Ah, dajte no mir in bodite resni!

Nejeverni Tomaži

Afera, ki jo je sprožila norveška nogometna revija Josimar, je za vse pesimiste prišla kot naročena. Vklopila se je v naš sistem razmišljanja: »No, saj sem vedel/a,« je vzkliknila polovica Slovenije pri jutranji kavici, »bilo je prelepo da bi bilo res.«

Aleksander Čeferin naj bi po tej teoriji za podporo nordijskih nogometnih zvez tem obljubil organizacijo enega od naslednjih evropskih prvenstev.

Norvežani še vedno stojijo za svojo zgodbo in obljubljajo, da jo bodo poskusili raziskati do konca. A poudarjajo, da je v teh krogih težko dobiti konkretne dokaze.

Kotaljenje od severa proti jugu

Za trenutek ali dva pustimo te obtožbe ob robu. Čeferin trdi, da kaj takega niti ni mogel obljubiti, zato bo do nadaljnjega nedolžen. Da je prišel do te funkcije, je že moral lobirati, drugače se to niti ne da.

Kot kaže, je izvrstno izkoristil razmere v evropskem in svetovnem nogometu in se s pomočjo efekta snežne kepe povzpel tako visoko, kot najverjetneje ni bil še noben slovenski politični ali športni funkcionar.

Zakaj snežna kepa? Ker je začel s podporo peščice nogometnih zvez (prve so ga podprle nordijske države), nato pa na svojo stran postopoma pridobival vse več držav. Zmaga z 42 glasovi med 55 zvezami pomeni skoraj plebiscitarno podporo. Če to prevedemo v odstotke, je to dobrih 76 %.

Takšna zmaga je zelo prepričljiva in če ni dosežena s popolno goljufijo (kar nedvomno ni bila), pomeni veliko potrditev, obvezo in odgovornost.

Aleksander Čeferin je v svetovnem merilu od včeraj nedvomno najvplivnejši Slovenec.

Megalomanski izziv

Upravljati z organizacijo, ki razpolaga s proračunom manjše države, je precejšen zalogaj. UEFA je samo z zadnjim evropskim prvenstvom v Franciji imela 2 milijardi € čistega dobička. Za primerjavo, slovenski državni proračun se giblje okrog 9 milijard €.

Zato je Aleksander Čeferin v svetovnem merilu od včeraj nedvomno najvplivnejši Slovenec. Hecno je, da je Janez Kocjančič hkrati predsednik evropskih olimpijskih komitejev, Danilo Turk pa naskakuje (dokaj neuspešno) položaj generalnega sekretarja OZN, kjer je v sklopu slovenske misije že opravljal tudi funkcijo predsednika varnostnega sveta.

Od pomembnih položajev mi na misel pride še kardinal Franc Rode, ki pa po upokojitvi nima več prejšnjega vpliva.

Vsem na očeh

Že bežen pregled objav na internetu in družabnih omrežjih daje vedeti, za kako pomembno pozicijo v športu in svetu gre. Praktično ni pomembnega svetovnega medija, ki o tem ne bi poročal. Najsi gre za ZDA, Južno Ameriko, Rusijo ali Evropo.

V družbi vseh velikih imen je »zablestela« tudi Alenka Bratušek s tvitom: »Bravo A. Čeferin. Dobro da položaj ni bil odvisen od slovenske politike.« Njen položaj je torej bil?

V prvih izjavah je bil Čeferin zelo iskren. V svojo ožjo ekipo bo vzel tudi nekatere svoje sodelavce iz Slovenije in poskušal neformalno pomagati slovenskemu nogometu.

Slovenci nismo nujno majhni. Če se odločimo in za tem stojimo, smo lahko tudi veliki.

Aleksander Čeferin je očitno pravi človek ob pravem času na pravem mestu. A to bo moral v naslednjih letih še dokazati.

Ovir na poti bo veliko, prav tako pa priložnosti, da z njegovim imenom pridobi naša država.