Aleš Maver, Časnik.si: Velikodušnost ni doma na Koroškem
Eden od projektov koroške deželne vlade pod vodstvom leta 2013 izvoljenega socialdemokratskega deželnega glavarja Petra Kaiserja je tudi sprejem nove deželne ustave.
V tej je glavna točka odprava koncentracijske vlade, med drugim pa bi bila med spremembami omemba slovenske narodne skupnosti na Koroškem v novem ustavnem besedilu, spominja Aleš Maver za Časnik.si.
Po dosegu sporazuma o dvojezičnih napisih izpred nekaj let, se je zdel čas za izpolnitev te naloge samoumeven, nadaljuje, toda kaj, ko je pred nekaj dnevi njen avtor Benger pri določenih ljudeh na Koroškem zaznal nejevoljo zaradi omembe slovensko govorečih v ustavi.
Pokazalo se je, da je koroška politika še zelo daleč od kakršne koli velikodušnosti do slovenske manjšine, ugotavlja Maver. Tudi kompromis o dvojezičnih napisih s 17,5-odstotnim pragom nikakor ni bil velikodušen, spominja, kot tudi dejstvo, da se lahko s strašenjem ljudi, da se bo treba zaradi omembe slovensko govorečih v deželni ustavi učiti slovensko, še vedno da priti do političnih točk.
"Ne vem sicer, ali bi se tokrat lahko res zgodilo, da bi omemba slovenske skupnosti na Koroškem ostala čisto zunaj novega ustavnega besedila," nadaljuje, "Ker pa gre za kompromis o kompromisu, je omemba slovenskih Korošcev še bolj razvodenela."
"Vendar bo potrebno glede na koroške razmere in na pripravljenost nekaterih politikov, da še vedno oživljajo stare demone, tudi to rešitev šteti za uspeh, če bo nazadnje le našla pot v ustavo."
Celoten prispevek si lahko preberete na Časnik.si.
V tej je glavna točka odprava koncentracijske vlade, med drugim pa bi bila med spremembami omemba slovenske narodne skupnosti na Koroškem v novem ustavnem besedilu, spominja Aleš Maver za Časnik.si.
Po dosegu sporazuma o dvojezičnih napisih izpred nekaj let, se je zdel čas za izpolnitev te naloge samoumeven, nadaljuje, toda kaj, ko je pred nekaj dnevi njen avtor Benger pri določenih ljudeh na Koroškem zaznal nejevoljo zaradi omembe slovensko govorečih v ustavi.
Pokazalo se je, da je koroška politika še zelo daleč od kakršne koli velikodušnosti do slovenske manjšine, ugotavlja Maver. Tudi kompromis o dvojezičnih napisih s 17,5-odstotnim pragom nikakor ni bil velikodušen, spominja, kot tudi dejstvo, da se lahko s strašenjem ljudi, da se bo treba zaradi omembe slovensko govorečih v deželni ustavi učiti slovensko, še vedno da priti do političnih točk.
"Ne vem sicer, ali bi se tokrat lahko res zgodilo, da bi omemba slovenske skupnosti na Koroškem ostala čisto zunaj novega ustavnega besedila," nadaljuje, "Ker pa gre za kompromis o kompromisu, je omemba slovenskih Korošcev še bolj razvodenela."
"Vendar bo potrebno glede na koroške razmere in na pripravljenost nekaterih politikov, da še vedno oživljajo stare demone, tudi to rešitev šteti za uspeh, če bo nazadnje le našla pot v ustavo."
Celoten prispevek si lahko preberete na Časnik.si.
Zadnje objave
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Testiranje poslancev na psihoaktivne snovi
1. 6. 2026 ob 14:06
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.