Aleš Maver, Časnik.si: Čudaški simbol upora

Mahanje z rdečo zvezdo je tudi Aleša Mavra spodbudilo k pisanju o simbolu, ki je v Sloveniji že več kot sedem desetletij simbol vladajoče elite.

Ustoličena kot poglavitni ideološki simbol je bila rdeča zvezda v okviru paketa obvladovanja slovenske družbe, ki je poseglo na vsa področja od gospodarskega do kulturnega, vsiljena vsem in povsod. Krasi spomenike, tudi tam, kjer je za večino prebivalstva lahko desetletja simbolizirala le uničenje in smrt. Podtaknili so jo v večino povojnih (nekdanjih) grbov slovenskih občin, kulturnim in gasilskim društvom, gledališkim skupinam in tovarnam. Na vsakem koraku naj bi izpričevala, da so zgolj oni oblast.

Kaj lepega tako rdeča zvezda simbolizira le v Latinski Ameriki, v delih Afrike in Azije, nemara tudi v Španiji in Grčiji. Na Slovenskem pa ne more biti simbol napredka. Je zgolj simbol najkonservativnejšega dela družbe. Na Slovenskem niti ne more biti simbol strpnosti. Je zgolj simbol enoumja, saj so v njenem imenu in zaradi nje desetletja zatirali druge simbole. Predvsem pa na Slovenskem rdeča zvezda nikakor ni in ne more biti simbol upora. Je zgolj simbol konformizma, pritrjevanja elitam, ki so si že pred sedmimi desetletji prilastile to deželo kot fevd, in njihovemu družbenemu modelu.

Mahanje z rdečo zvezdo na prireditvah, ki imajo za geslo nasprotovanje prevladujočemu družbenemu sistemu, bo pred zgodovino približno tako groteskno, kot bi bili protesti proti bližnjemu vrhu G20 v Hamburgu, če bi na njih mahali z zastavami s simboli Coca-Cole in Shella, pravi Aleš Maver v komentarju na Časnik.si.