Aktivistke Inštituta 8. marec gredo na teren agitirat za stranke, ki izključujejo sodelovanje s SDS in NSi

Zadnji del članka in nekaj komentarjev je kar dobro opozorilo, da napovedano agitiranje 8.marca in kompanije ni tako nedolžno; imamo vendar že izkušnje z vodo in zato pričakujem, verjamem, upam, da so ljudje odprtega duha sposobni in voljni pogledati čez zid lastnega vrta in videti, kaj prihaja, če ne bodo ukrepali. Ja, tudi na desni bo očitno treba vzpostaviti teren in ne zaničljivo govoriti o teh aktivistkah. kot pravim, tu imate vodo kot dokaz, kam to lahko pripelje. lahko smo samo veseli, da so javno obelodanili sodelovanje na volitvah, da se imajo desni še čas pripraviti.
p.s. komentar je namenoma dan pozno.

Nedvomno desnemu polu manjka razvejanost lastne mladinske in ostale civilne družbe. Številne zametke pa je prehitro zatolkla. Tako, da tu je do neke mere krivda na desnici oz. pomladnem polu samem.
Še vedno pa menim pa, če bo desni pomladni pol pameten, bo takšno agitiranje 8. marca lahko argumentirano zavrnil. Šibkih točk za izkoristiti ni tako malo.

Od kdaj pa se v parlamentarni demokraciji zakoni sprejemajo na ulici s podporo zavedenih ljudi?

8. marec in druge takšne nevladne organizacije, ki do sedaj niso naredile nič koristnega.
To je paravojska globoke leve države. Oglejte si partijskega odsluženega vodjo iz Dražgoš in ga poslušajte. Kdorkoli bi govoril to, kar je povedal on, je tisti hip za rešetkami. Sodstvo in policija ne vidi nič spornega. Živimo mogoče v isti državi?
Napovednik 8. marca pa je naravnost strašljiv. Pionirke in pionirje bodo poslali na teren, da si zmigajo lene riti, prepričevat ljudi, da je vse slabo.
Slabše kot otroški vrtec.

Res pa je, če leta in leta molzeš državo pod levimi vladami, ne daš pa niti prdca od sebe, je treba na teren in že dobljena sredstva - odslužiti.
Poglejte si samo nastope teh ljudi. Še govoriti ne znajo. Če govorijo, pa nič ne povedo.
SRAMOTA IN ZA VSE, KI SE BODO PRIDRUŽILI TAKI KAMPANJI "PARAVOJSKE GLOBOKE DRŽAVE".

Sem pogledal njihovo tiskovno konferenco. Kdor bo za te dal glas, ima resen problem. To je slabše kot otroški vrtec. Kot se je pošalil nekdo od političnih analitikov: Je to mogoče volilni program KUL-a, ki si ne upajo več pred kamere in jih morajo reševati mladinski aktivisti?

Kot je torej razbrati iz najave Inštituta 8 marec, gre po novem v Sloveniji politična ločnica na tiste, ki bi gradili in tiste, ki bi zgrajeno porušili. Bager opozicija torej. In ta bi rada prišla na oblast, da bodo 4 leta podirali kar so drugi zgradili. Taka država ima res svetlo prihodnjost.
Zanima me tudi, naj me kdo razsvetli, kakšne znanstvene publikacije je sproduciral ta Inštitut. To se namreč samo po sebi pričakuje od inštituta.

Pogrešam boljšo organiziranost in večjo angažiranost desnice zlasti med mladimi in na terenu. To je velik hendikep. Desnica se zadovolji le v svojem mehurčku, ki pa ga ugrablja levica.

Levica ima neverjetno dobro organizirano mrežo skupin in medijev.

Početje je potrebno vzeti skrajno resno.
Nika Kovač se poslužuje starega boljševističnega načela, da je potrebno v revolucijo vključiti mladino. Spomnimo se sovjetskega KOMSOMOLa,ali komunističnega SKOJa.
Smomnimo se Pavleka Morozova, nesrečnika, ki so ga sovjetski boljševiki tako obnoreli, da je prijavil svioja starša, jih obdolžil protirevolucije in jih poslal v gulag in smrt. Za to dejanje je bil nagrajen in dobil na tisoče posnemovalcev. Postal je idol.
Ne smemo pozabiti niti kulturne revolucije na Ktajskem, ko so milijoni maldincev razbijali kulturno dediščino Kitajske, noreli z rdečimi knižicami naokoli in napadali vse, za katere so menili, da so sovražniki komunizma.
Ne nazadnje se moramo zgorziti ob govoru tovariša Milana Kučana, ki je več kot polovico Slovencev proglasil za fašiste.
Nika Kovač ima vse potrebno, da postane voditeljica kulturene revolucije v Sloveniji.
Izbrala je obetavno metodo. Nekaj tisoč mladih, zaslepljenih aktivistov lahko zbere in jih pošlje po Sloveniji.V Sloveniji pa je dovolj naivnežev, ki lahko nasedejo propagandi.
Ko gledemo Levico v parlamentu, se ne moremo načuditi, kako lahko takšni poslanci žanjejo uspehe in jim ankete napovedujejo celo rast. Pridobili bi naj še več poslancev,kot jih imajo.
Vsi ti so nasledniki narodnih herojev, ki so bili v svojem bistvu zelo podobni Pavleku Morozovu, še boj pa bolj poznanemu Ernestu Cheguevari.
Cheguevara ni le lik na sliki,ki krasi marsikatero majico levičarskih aktivistov, je tudi realna oseba, kriminalec, hudodelec, iztirjenec. A o tem se ne govori.
Smo pa zelo blizu tega, da nam prav takšni zavladajo.
Nič ni odveč omeniti Črno vdovo iz Petrička.
Nič ni odvečo omeniti krvavo Milko, seveda Milko Planinc.
Pa še kakšno Lidijo.
In seveda agresivne ženske revolucionarke.

Inštitut 8. marec!? Z inštitutom si navadno predstavljamo neko ustanovo s stavbo, ali z več prostori in redno zaposlenimi, kot npr Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Elektro inštitut in številni inštituti v okviru raznih fakultet, kot so npr v sklopu Fakultete za medicino. Inštituti se bodisi v celoti, ali delno financirajo sami s storitvami za gospodarstvo. Lahko pa so posredno, ali neposredno financirani iz proračuna.
Če se zbere gruča levičarskih feministk to še ni nikakršen inštitut v pravem pomenu besede.
Gre za še eno izmed (pre)številnih parazitskih pouličnih združb.
Dejansko večina združb, ki se same deklarirajo za t. i. civilno družbo sploh ni civilnih temveč gre za bolj, ali manj politične podružnice levičarskih in celo skrajno levičarskih strank. Nekatere med njimi kot npr Mirovni inštitut so zelo militantne in Sloveniji povzročajo neposredno škodo. Mislim, da ne bi smeli dodeljevati javnih sredstev za takšne levičarske politične združbe.

V "institutu" 8. marec(???) so očitno za birokratizacijo (najbrž še bolj obsežno!) če so proti debirokratizaciji.
Lepo je v tem "institutu" živeti na račun birokratizacije, saj za ničvredno delo dobijo precej denarja iz proračuna. Parazitski Niki Kovač je postlano za vse življenje. Najbrž tako ona misli. Bodo pa prišli časi, ko bo revna kot cerkvena miš.

Demokracija po vsem Zahodu usiha. Pluralni javni dialog, brez katerega je demokracija mrtva črka na papirju, nadomeščajo cenzura, samocenzura, politična korektnost, tabuji, dogmatska obravnava družbenih in političnih tem ipd.

Pri nas gre na nek način za kontinuiteto forme mentis z nekdanjim totalitarnim režimom, kar ni presentljivo. Na prvi pogled je presenetljivo, da se je zgodila regresija demokratične zavesti v državah z daljšo demokratično tradicijo, kot jo imamo mi, to je v zahodni Evropi in Ameriki. Toda samo na prvi pogled, kajti začetki kulturnega marksizma, ki je zdaj postal prevladujoč ideološki trend tudi na Zahodu, segajo v obdobje pred 2. svetovno vojno, ko je večina njegovih predstavnikov zaradi vzpona nacifašizma emigrirala iz Evrope v Ameriko. Ko se je kultrurni marksizem zasidral na ameriških univerzah, je postalo samo še vprašanje časa, kdaj bo postal prevladujoča ideološka doktrina.

Kulturni marksizem temelji na spoznanju, da je moč družbo preobraziti samo prek prevrednotenja vseh tradicionalnih vrednot, zlasti pa družine, domoljubja in vere. Vse to je na udaru in podvrženo radikalni kritiki. Kdor verjame v tradicionalne vrednote, je hitro označen za nazadnjaka in fašista. V tej revolucionarni vlogi se je levica poenotila z interesi globalne elite, ki hoče vzpostaviti nov svetovni red, v katerem ne bo več različnih narodov, celo ne ras, in v katerem bo obstajala absolutno privilegirana vladajoča elita, vsi ostali pa bodo zreducirani na podrejeno rajo, ki bo pretežno živela iz rok v usta. Tako misli elita obvarovati planetarne resurse zase.

Slovenska levica se dobro zaveda, da je trenutni zgodovinski tok na njeni strani. Zdi se, da se slovenska desnica ne zaveda tega pretirano. Če se, potem se je na nek način vdala v usodo. Sprejema prevladujočo politično korektnost z vsemi dogamami in tabuji tako na domačem kot bruseljskem nivoju. To pa je pot v postopen odhod na smetišče zgodovine.