Po 80 dneh epidemije se ta uradno končuje, številni ukrepi pa ostajajo. Kakšen bo pokoronavirusni svet?

Mineva 80 dni življenja v epidemiji, ki je bo v Sloveniji jutri tudi uradno konec. Naredili smo pregled dogajanja v času epidemije in se ozrli na čas in svet po njej.

Slovenija se poleg blaženja posledic gospodarske krize po ustavitvi gospodarstva in ponovnemu zaganjanju skoraj vseh panog pripravlja tudi na nov val koronavirusa, ki ga pristojni napovedujejo za jesen.

"Miselnost, da je epidemije konec, je lažna"

Prvi primer bolezni COVID - 19 so pristojni v državi zaznali 4. marca, število obolelih pa se je v naslednjih dneh eksponentno povečevalo ter v enem tednu doseglo sto, v naslednjih dveh dneh pa 200 okuženih.

Zaradi tega so strokovnjaki vladi predlagali čim obsežnejšo zaustavitev javnega življenja, da bi ljudje s preprečevanjem fizičnih stikov ne prenašali novega koronavirusa. Ukrepi Slovenije in številnih drugih evropskih držav so bili uspešni. Epidemija je danes pod nadzorom in priča smo ponovnemu odpiranju meja. Znova se zaganja letalski prevoz.

"Miselnost, da je epidemije konec, je lažna," je za STA dejal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Ta je že napovedal, da se bo država poleti pripravljala na drugi val bolezni, ki ga na NIJZ napovedujejo za jesen. Prvo učinkovito cepivo znanstveniki sicer napovedujejo za oktober. Še hujše kot zdravstvene utegnejo biti gospodarske posledice. Mednarodni trgovinski tokovi so se namreč v zadnjih treh mesecih občutno ustavili.

V Sloveniji trije sevi novega koronavirusa, 80 odstotkov žrtev Covid-19 v domovih starejših

Novi koronavirus smo iz kitajskega Wuhana po svetu raznesli ljudje sami. Na podlagi analiz, ki so jih opravili na NIJZ, so bili v Sloveniji prisotni trije sevi novega koronavirusa, kar pomeni, da je bilo prenašalcev virusa v državo več.

Okužba z novim koronavirusom je bila v Sloveniji do danes potrjena pri 1473 osebah. 80 odstotkov od 108 smrtnih žrtev je bilo iz domov za starejše, največ v domovih v Šmarju pri Jelšah, Ljutomeru in Metliki, ki so bile tudi občine z največ umrlimi. Okužbo so sicer potrdili v 14 domovih starejših po državi.

Trend obolelosti s koronavirusom v Sloveniji na dan 29. 5. 2020 (00:00-24:00):
- Št. testiranj: 613
- Št. pozitivnih: 0
- Št. hospitaliziranih: 7
- Št. oseb na intenzivni negi: 2
- Dnevno | skupno št. odpuščenih iz bolnišnice: 0 | 291
- Število umrlih: 0 pic.twitter.com/xsupTauEXH

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 30, 2020

Iz uradnih podatkov lahko opazimo, da je bil v državi vrhunec epidemije zadnje dni marca in prve dni aprila. Tako je bilo 26. marca ugotovljenih največ novih okužb z novim koronavirusom, dober teden dni kasneje je bilo v bolnišnicah največ hospitaliziranih bolnikov.

Sproščanje ukrepov, a hkrati priprava na drugi val, ki ga pričakujejo jeseni

V naslednjih nekaj tednih se je epidemiološka slika močno popravila in vlada je lahko začela s postopnim sproščanjem ukrepov. Delovati je začel javni prevoz, začel se je pouk, v šolske klopi že sedajo vsi učenci.

Podobno sproščanje ukrepov lahko opazimo tudi v drugih evropskih državah, ki meje že odpirajo tudi za turiste. Zatišje pa ne pomeni, da je virus, s katerim je po nacionalni raziskavi v stik prišlo okrog 66.000 Slovencev iz družbe kar izginil. Pristojni zato vztrajno ponavljajo opozorila o razkuževanju rok in vzdrževanju medosebne distance oz. nošenju maske. V primeru drugega vala, ki se bo z veliko verjetnostjo zgodil jeseni, je predvidena izolacija posameznih primerov in manjših območij, šol in podjetij, predvidoma pa ne cele države.

Gospodarska kriza in njeno gašenje

V Sloveniji se je po podatkih Zavoda za zaposlovanje registrirana brezposelnost aprila v primerjavi z marcem v prav vseh območnih enotah dvignila za več kot devet odstotkov, na območju Kranja celo za 22,2 odstotka. Brez dela je tako samo meseca aprila ostalo več kot 10.000 ljudi.

Vlada je za pomoč gospodarstvu sprejela tri zakonske pakete. Zadnji, težak milijardo evrov, je bil sprejet včeraj. Njegov glavni ukrep je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Podaljšuje tudi subvencioniranje čakanja na delo, prejeli bomo pa tudi turistične bone za počitnikovanje v Sloveniji. Vlada zatrjuje, da večjega zategovanja pasu morda celo ne bo.

Medtem ko je v Sloveniji prvi val epidemije skoraj mimo, pa vrha še ni dosegel povsod po svetu. Trenutno žarišče je tako Brazilija. Gospodarska kriza je sicer prizadela ves svet. Kakšen bo svet po epidemiji?

Nova svetovna normalnost?

Joan Hoey iz The Economist Intelligence Unit (EIU) za revijo Forbes opozarja, da bodo v naslednjih mesecih vse bolj opazna dogajanja, ki so bila med njo slabo opažena. Na primer, da je Kitajska že vzpostavila sfere vpliva v delih sveta, ki dobijo malo pozornosti.

Za Slovenijo je v tem spopadu ključno predvsem, kako se bo v novih odnosih na mednarodnem parketu obnašala EU. Do sedaj se ta na krizo ni odzivala enotno, temveč so do izraza zopet močneje prišle suverene nacionalne države. Hoey zato napoveduje, da se bodo evroskeptični glasovi v posameznih članicah le še okrepili. Jasno je tudi, da si bodo države želele znova same izdelovati nekatere medicinske pripomočke, da bodo pozornejše na delež samooskrbe, na pomen kritične infrastrukture. Morda tudi Slovenija.

Luca Paolini, glavni strateg pri Pictet Asset Managerju v ZDA napoveduje trend deglobalizacije. Tveganje za to bo po mnenju številnih strokovnjakov še večje, če epidemije ne bo kmalu konec. Abraham Newton iz Univerze Georgetown pravi, da si je neglobaliziran svet zelo težko predstavljati, a hkrati opozarja, da imamo eno leto časa, da krizo spremenimo tudi v priložnost za svetovno ekonomijo. Morda v dobro okolja, sprejem globalnega zelenega dogovora - ali pa z vrnitvijo v svet pred epidemijo. Smer, v katero bomo šli, bo jasna v pol leta do letu dni, zatrjujejo strokovnjaki.