60 evrov za zrak

Z današnjim dnem začenja veljati pravica do oskrbe na domu, ki jo predvideva zakon o dolgotrajni oskrbi. Prav tako z julijem začenjamo praktično vsi plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar pomeni, da bomo vsaj do jeseni državo kreditirali na zalogo. Prve vloge namreč vsaj do takrat še ne bodo rešene.

Državljansko kreditiranje neobstoječega

Zaposleni in delodajalci bodo od danes naprej morali odtegniti po en odstotek od bruto plače, upokojenci odstotek od neto pokojnine, tisti, ki so v vlogi delodajalca in delojemalca hkrati, denimo samostojni podjetniki, pa dva odstotka bruto plače.

Na ta način naj bi samo letos država zbrala četrt milijarde, natančneje 255 milijonov evrov oziroma okoli 42 milijonov evrov na mesec. Že ob optimističnem scenariju, ko bi upravičeni do dolgotrajne oskrbe do storitev prišli sredi septembra, bomo torej v dveh mesecih in pol državi plačali več kot 100 milijonov evrov, in to za nekaj, kar sploh še ne obstaja.

V dveh mesecih in pol bomo državi plačali več kot 100 milijonov evrov, in to za nekaj, kar sploh še ne obstaja.

In če seštejemo število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije (približno milijon) in upokojencev (približno 650.000), ugotovimo, da bo vsak med njimi za neobstoječo storitev v dveh mesecih in pol plačal 60 evrov. Bi plačali neznancu 60 evrov za zrak?

Pretentali tudi upokojence

Prevedeno v številke: Zaposleni s povprečno bruto plačo, ki znaša okoli 2.500 evrov, se bodo morali posloviti od okoli 300 evrov na leto, samostojni podjetniki z enakim dohodkom kar od 600 evrov letno, upokojenke in upokojenci s povprečno starostno pokojnino, ki znaša nekaj čez 1.000 evrov, pa od 120 evrov letno. Koliko bo slednjim ostalo od razvpitih 150 evrov predvolilnega zimskega dodatka, si lahko izračuna vsak sam.

Če od izračunanega zneska odštejemo še podražitvi obveznega zdravstvenega prispevka za 2,17 evra (z začetnih 35 na 37,17 evra) in RTV-prispevka za 1,27 evra (z začetnih 12,75 na 14,02 evra), hitro ugotovimo, da bo povprečni slovenski upokojenec kljub zimskemu dodatku ob že sicer bornem prejemku utrpel še dodaten minus.

Povprečni slovenski upokojenec bo kljub zimskemu dodatku ob že sicer bornem prejemku utrpel še dodaten minus.

Visok prag

Da se bo najpomembnejša pravica iz zakona, torej oskrba na domu, začela udejanjati šele jeseni, so potrdili tudi na pristojnem ministrstvu. Takrat naj bi bile izdane prve odločbe, obseg dolgotrajne oskrbe pa bo določen glede na posameznikovo kategorijo.

In tudi ne bo do dolgotrajne oskrbe upravičen vsak, ki bo zanjo zaprosil. Po izračunih Skupnosti socialnih zavodov denimo v podeželskem severovzhodnem delu države prag dosega le vsak dvajseti trenutni upravnik pomoči na domu.

Zakon je sicer za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe zadolžil občine, ki bodo ustanovile javni zavod za izvajanje dolgotrajne oskrbe ali pa za to najele koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Tudi za to v vseh občinah še ni poskrbljeno.