»Vsa moja moč je v molitvi in žrtvah; to sta moji nevidni orožji. Bistveno bolj premikata srca kot besede.«
Dragi bratje in sestre!
Zgodovina nam je ohranila mnoge zadnje besede znanih ljudi, ki so se poslavljali s tega sveta. Nemški filozof Karl Marx je na smrtni postelji rekel gospodinji, ki ga je vprašala, kakšne bodo njegove zadnje besede, da jih bo lahko posredovala drugim: »Pojdi, odidi ven, zadnje besede so za tiste ljudi, ki niso že dovolj povedali.« Isaac Newton, angleški matematik, je za svojo duhovno oporoko rekel: »Ne vem, kakšen sem se zdel svetu. Sebi se zdim kot majhen otrok, ki se je igral na obali in se vsake toliko navdušil nad odkritjem gladkega kamna ali lepe školjke, medtem ko je celoten neraziskan ocean resnice stal pred menoj.« Sveta Monika je svojemu sinu Avguštinu naročila: »Kjerkoli lahko pokoplješ moje telo in ne imej skrbi z njim. Samo eno prošnjo imam, da se me spomniš pri oltarju, kadarkoli boš ob njem.« Različne misli različnih ljudi. Različna ponižnost in stopnje modrosti.
V drugem berilu, ki ga je apostol Pavel okoli leta 60 poslal svojemu prijatelju in tovarišu Timóteju, so nam zaupane poslednje Pavlove misli. Napisal jih je malo pred svojo smrtjo. Ker se je zavedal, da verjetno ne bo več dolgo živel, je napisal še tretje pismo v Efez (Efežanom in dve Timoteju), kamor je poslal pred tem svojega učenca in sotrudnika Timóteja. Želel ga je spodbuditi in okrepiti ter tamkajšnjo Cerkev obvarovati pred verskimi zmotami, ki so napadale majhno, vendar hitro rastočo Cerkev v Efezu.
V današnjem odlomku smo brali, kako Pavel Timóteja opozarja, da je posvečenje, ki ga je prejel, dar, in želi, da ga uporablja učinkovito in v Božjo slavo. Apostol ne misli, da je Timótejeva vera šibka ali da ugaša, ampak ga opozarja, da Sveti Duh nikdar ne daje povsem izbrušenega in razvitega daru, ampak ga je treba za življenje in prizadevanje brusiti in razvijati. Zato Pavel spodbuja, da bi njegov učenec razplamtel dar, ki mu je bil zaupan z odločnim prizadevanjem in trudom. Pa tega ne zahteva predvsem Pavel, to zahteva Sveti Duh. Sveti Duh ne bo ob goreči molitvi sramežljivega človeka takoj naredil za odprtega in samozavestnega, ampak mu bo podaril darove, na katere bo lahko ta naslonil pot do tja.
Tudi nam vsem daje zakrament svetega krsta podobno nalogo in podobno zahtevnost. Nihče ni prejel svetega krsta in svete birme na način, da bi ga v trenutku podelitve tako preoblikovala v odličnega Jezusovega učenca, da ne bi potreboval nadaljnjih korakov. Ravno nasprotno. Darovi so tako podeljeni, da šele z uporabo teh prihaja do kvalitetnega preskoka in zdrave duhovnosti.
Podobno je tudi z vsemi ostalimi talenti. Talenta za igranje odbojke ne odkrijemo brez ustrezne vadbe in njenega ponavljanja. S tem se ne oblikuje samo športni profil igralca, ampak tudi osebnost, ki je sposobna biti v svojem udejstvovanju rodovitna in ustvarjalna.
Krstno posvečenje tako ne more biti vir posvečevanja, če vsak človek ne doda tistega, kar mora dodati sam: voljo, čas in zavzetost. To še prav posebej lahko razumemo na današnjo rožnovensko nedeljo. Rožni venec težko vzljubiš, če v molitvi ne vztrajaš. Sčasoma in s trdim delom prihajata tudi milost in z njo ljubezen – pravi odnos do rožnega venca. Sveta Terezija Deteta Jezusa, ki je včeraj godovala, je napisala: »Vsa moja moč je v molitvi in žrtvah; to sta moji nevidni orožji. Bistveno bolj premikata srca kot besede.« Tistega, ki moli, in tistega, za katerega moli. Amen.
Zgodovina nam je ohranila mnoge zadnje besede znanih ljudi, ki so se poslavljali s tega sveta. Nemški filozof Karl Marx je na smrtni postelji rekel gospodinji, ki ga je vprašala, kakšne bodo njegove zadnje besede, da jih bo lahko posredovala drugim: »Pojdi, odidi ven, zadnje besede so za tiste ljudi, ki niso že dovolj povedali.« Isaac Newton, angleški matematik, je za svojo duhovno oporoko rekel: »Ne vem, kakšen sem se zdel svetu. Sebi se zdim kot majhen otrok, ki se je igral na obali in se vsake toliko navdušil nad odkritjem gladkega kamna ali lepe školjke, medtem ko je celoten neraziskan ocean resnice stal pred menoj.« Sveta Monika je svojemu sinu Avguštinu naročila: »Kjerkoli lahko pokoplješ moje telo in ne imej skrbi z njim. Samo eno prošnjo imam, da se me spomniš pri oltarju, kadarkoli boš ob njem.« Različne misli različnih ljudi. Različna ponižnost in stopnje modrosti.
V drugem berilu, ki ga je apostol Pavel okoli leta 60 poslal svojemu prijatelju in tovarišu Timóteju, so nam zaupane poslednje Pavlove misli. Napisal jih je malo pred svojo smrtjo. Ker se je zavedal, da verjetno ne bo več dolgo živel, je napisal še tretje pismo v Efez (Efežanom in dve Timoteju), kamor je poslal pred tem svojega učenca in sotrudnika Timóteja. Želel ga je spodbuditi in okrepiti ter tamkajšnjo Cerkev obvarovati pred verskimi zmotami, ki so napadale majhno, vendar hitro rastočo Cerkev v Efezu.
Sveti Duh ne bo ob goreči molitvi sramežljivega človeka takoj naredil za odprtega in samozavestnega, ampak mu bo podaril darove, na katere bo lahko le-ta naslonil pot do tja.
V današnjem odlomku smo brali, kako Pavel Timóteja opozarja, da je posvečenje, ki ga je prejel, dar, in želi, da ga uporablja učinkovito in v Božjo slavo. Apostol ne misli, da je Timótejeva vera šibka ali da ugaša, ampak ga opozarja, da Sveti Duh nikdar ne daje povsem izbrušenega in razvitega daru, ampak ga je treba za življenje in prizadevanje brusiti in razvijati. Zato Pavel spodbuja, da bi njegov učenec razplamtel dar, ki mu je bil zaupan z odločnim prizadevanjem in trudom. Pa tega ne zahteva predvsem Pavel, to zahteva Sveti Duh. Sveti Duh ne bo ob goreči molitvi sramežljivega človeka takoj naredil za odprtega in samozavestnega, ampak mu bo podaril darove, na katere bo lahko ta naslonil pot do tja.
Tudi nam vsem daje zakrament svetega krsta podobno nalogo in podobno zahtevnost. Nihče ni prejel svetega krsta in svete birme na način, da bi ga v trenutku podelitve tako preoblikovala v odličnega Jezusovega učenca, da ne bi potreboval nadaljnjih korakov. Ravno nasprotno. Darovi so tako podeljeni, da šele z uporabo teh prihaja do kvalitetnega preskoka in zdrave duhovnosti.
Podobno je tudi z vsemi ostalimi talenti. Talenta za igranje odbojke ne odkrijemo brez ustrezne vadbe in njenega ponavljanja. S tem se ne oblikuje samo športni profil igralca, ampak tudi osebnost, ki je sposobna biti v svojem udejstvovanju rodovitna in ustvarjalna.
Rožni venec težko vzljubiš, če v molitvi ne vztrajaš. Sčasoma in s trdim delom prihajata tudi milost in z njo ljubezen – pravi odnos do rožnega venca.
Krstno posvečenje tako ne more biti vir posvečevanja, če vsak človek ne doda tistega, kar mora dodati sam: voljo, čas in zavzetost. To še prav posebej lahko razumemo na današnjo rožnovensko nedeljo. Rožni venec težko vzljubiš, če v molitvi ne vztrajaš. Sčasoma in s trdim delom prihajata tudi milost in z njo ljubezen – pravi odnos do rožnega venca. Sveta Terezija Deteta Jezusa, ki je včeraj godovala, je napisala: »Vsa moja moč je v molitvi in žrtvah; to sta moji nevidni orožji. Bistveno bolj premikata srca kot besede.« Tistega, ki moli, in tistega, za katerega moli. Amen.
Zadnje objave
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Plaz očitkov: Festival Ljubljana svojih obiskovalcev ne ceni
24. 6. 2026 ob 17:01
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Samostojnost ni cilj; je začetek odgovornosti
24. 6. 2026 ob 14:30
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.