Zimska simfonija med Milanom in Cortino: OI v številkah

Glede na to, da so igre v Italiji, v vsej zgodovini olimpijskih iger geografsko najbližje Sloveniji, so slovenski navijači priložnosti zgrabili z obema rokama, saj je Cortina od Ljubljane oddaljena le dobre tri ure vožnje. Po zadnjih podatkih OKS (januar/februar 2026) so slovenski navijači kupili že več kot 3.200 vstopnic. To je ena največjih številk prodanih kart za zimske igre v zgodovini samostojne države.

Odprtje na San Siru in naval na Milano

Stadion San Siro bo gostil največje odprtje zimskih iger doslej. Pričakujejo 60.000 gledalcev, saj je veliko prostora zasedla prireditvena kulisa. Kapaciteta nogometnega stadiona namreč šteje 77.000 sedežev. Večina vstopnic za odprtje je bila razprodana že v prvi fazi, ko so bile vstopnice uradno na voljo. Prodaja vstopnic poteka izključno digitalno.

Na voljo 1,5 milijona vstopnic

Organizatorji so v obtok do začetka februarja poslali približno 1,5 milijona vstopnic. Prodanih je bilo že več kot 1,1 milijon vstopnic, kar predstavlja, velikih 75 %. Slovenski navijači so največ vstopnic kupili za smučarske tekme in skoke. Za odprtje v Milanu pa je vladalo izjemno zanimanje zlasti v ZDA in preostalih državah EU. Največ tujih turistov bo iz Nemčije, Francije, Švice in Avstrije. Slovenija se po številu prodanih vstopnic na prebivalca uvršča v sam svetovni vrh.

Vstopnice: Od ljudskih cen do kraljevskega prestiža

Najcenejša izkušnja za nekatere predtekmovalne sklope lahko znaša 30 €. Za uvodni spektakel odprtja se cene gibljejo od 260 € do simboličnih 2.026 € za najboljše sedeže na San Siru.

Slovenska skakalna mrzlica v Predazzu

Kar tretjina vseh slovenskih vstopnic (približno 2.000) je iz kvote smučarskih skokov. Tekma na veliki skakalnici za moške je praktično razprodana, slovenska zastava bo tako glede na naše vroče orle v središču pozornosti. Medtem, ko so nekateri drugi dogodki precej dragi, so se Slovenci raje osredotočali na smučanje, biatlon, hokej in nordijsko kombinacijo, kjer so se vstopnice začele pri dostopnejših 30 € do 95 €.

Slovenska hiša in slovenska kulinarika v Cortini d'Ampezzo

Vstop v Slovensko hišo v središču Cortine je brezplačen. Odprta bo vsak dan med deveto uro zjutraj in polnočjo. Pričakuje se, da bo slovensko hišo dnevno obiskalo več tisoč ljudi, kar bo lepa promocija za slovensko gospodarstvo in turizem. Za hrano bo skrbelo priznano slovensko podjetje Jezeršek, ki bo italijanskim in svetovnim gostom streglo slovenske specialitete. Naša ponudba je v Italiji sprožila kar nekaj kulinarične »nevoščljivosti«, saj sta naša hrana in vino ena boljših promocij za našo deželo na sončni strani Alp.

Proračun pod drobnogledom: Trajnost namesto blišča

V nasprotju s preteklimi igrami, ki so države pogosto pahnile v dolgove, se Milano-Cortina 2026 drži načela »Nova norma«. Operativni stroški so ocenjeni na 1,7 milijarde evrov, financirani večinoma iz zasebnih virov, sponzorjev in prispevkov MOK. Infrastrukturna zapuščina je del poslovnega načrta in vlaganja Italije v regijo, ki naj bi znašala med 3,5 in 5,9 milijarde evrov, vendar s ključno razliko, da je bila večina sredstev namenjenih za posodobitev cest in železnic, ki bodo lahko služile ljudem še desetletja. Več kot 90 % prizorišč je obstoječih ali začasnih. V Cortini bodo denimo curling igrali na stadionu iz leta 1956, medalje pa bodo v duhu krožnega gospodarstva izdelane iz recikliranih kovin.

Številke, ki jemljejo dih

Pričakuje se okoli 2.800 do 3.500 atletov iz več kot 90 do 93 nacionalnih olimpijskih komitejev. Med njimi bo približno 1.533 moških in 1.338 žensk. V igri je 116 kompletov medalj. Kar 18.000 prostovoljcev bo pod imenom »Team26« bo skrbelo za utrip na 16 prizoriščih.

Slovenski orli in slovenska srca

Slovenija na igre prihaja z odpravo 37 športnikov. Glavno orožje bodo naši skakalci in skakalke – Nika in Domen Prevc ter Anže Lanišek so v ožjem krogu favoritov za odličja. Pozornost bo usmerjena tudi v Tima Mastnaka in Glorio Kotnik, ki branita deskarski medalji iz Pekinga.

Optimistična pričakovanja TV gledanosti

Pričakovana gledanost zimskih olimpijskih iger pred malimi zasloni je visoka, celo optimistična, vedoč, da gre za največji zimski športni dogodek. Globalno organizatorji pričakujejo več kot 2 milijarde gledalcev, podobno kot na prejšnjih igrah, z možnostjo dosega do 3 milijard, vključno z obiskovalci in ogledi na digitalnih platformah, ki so zadnja leta v izjemnem vzponu. Optimistične napovedi so nastale predvsem zaradi ugodnih časovnih terminov v Evropi in Ameriki. Zato se posledično pričakuje rekordna TV gledanost, ki naj bi zasenčila celo Peking in Pyeongchang.

Strokovnjaki napovedujejo: Milano Cortina 2026 bo »digitalno najbolj gledan športni dogodek«

Igre v Pyeongchangu 2018 in Peking 2022 si je na digitalnih platformah ogledalo 670 milijonov uporabnikov. MOK je v svojih poročilih in analizah navedel kar 3,2 milijarde video ogledov. Rast digitalnih ogledov (po podatkih MOK) se je povečala za 120 % uporabnikov in kar za 130 % ogledov, od Sochija 2014. Zaradi interaktivnih prenosov, kjer bodo gledalci prek aplikacij lahko izbirali kote kamer (tudi na čeladah skakalcev in smučarjev), se pričakuje rekordna vključenost mladih generacij.

Slovenija je fenomen »zimske nacije«

Slovenija je v svetovnem merilu resnično posebna, edinstvena. Smo namreč ena redkih držav, kjer zimske olimpijske igre pogosto prekašajo poletne po deležu gledalcev (Market Share), še posebej, če so v dobri formi smučarski skakalci ali alpski smučarji.

Gledanost iger v Pekingu 2022 

Zaradi časovne razlike (tekme so bile zgodaj zjutraj ali dopoldne) so bile posledično absolutne številke nižje kot v »prime-time terminu«, a so bili deleži izjemni. Del programa iz Pekinga si je ogledalo 1,43 milijona različnih prebivalcev Slovenije (skoraj 75 % vseh, starejših od 4 let). Najbolj gledan dogodek je bila ekipna tekma smučarskih skakalcev (srebrna medalja). Gledanost je bila za slovenske razmere velika, zanašala je visokih, 18,2 % (približno 338.000 gledalcev).

Delež skupne gledanosti je bila kar 69 % (kar pomeni, da je bilo 7 od 10 prižganih televizorjev v tistem trenutku, ko so predvajali skoke). Smučarski skoki ob prenosu tekme mešane ekipe pa so dosegli kar 71 % gledanost.

Prenosi alpskega smučanja, čeprav med 4.00 in 6.00 uro zjutraj, so redno dosegali med 30 % in 50 % delež vseh gledalcev. V Pjongčangu leta 2018 je bila najbolj gledana tekma Petra Prevca in ekipe Slovenije, ki je na vrhuncu prenosa dosegla okoli 400.000 gledalcev.

Igre v severni Italiji so logistični in finančni izziv

Ker so kapacitete v Cortini razprodane, nekateri apartmaji dosegajo cene tudi do 30.000 € za teden dni bivanja, se je večina Slovencev raje odločala za enodnevne izlete ali namestitve v bolj oddaljenih dolinah (npr. Pustriška dolina), od koder bodo z avtom, vlakom ali avtobusom dostopali do prizorišč.

Igre so razdeljene na štiri osrednja prizorišča: Milano (ledeni športi), Cortina d'Ampezzo (alpski športi, curling, bob itd.), Valtellina (Bormio za alpsko smučanje, Livigno za freestyle in snowboard) in Val di Fiemme (Predazzo za smučarske skoke, Tesero za tek na smučeh). Dodatno je Anterselva za biatlon in Verona za zaključno slovesnost. Prizorišča se razprostirajo na območju približno 22.000 kvadratnih kilometrov, kar jih uvršča med najbolj razpršene olimpijske igre v celotni zgodovini.

Razdalje in časi vožnje med Milanom in drugimi prizorišči (nekaj primerov)

• Milano do Cortina d'Ampezzo: 400–415 km, vožnja z avtom 4,5–5 ur, vlak/avtobus 6,5–7 ur.
• Bormio do Val di Fiemme: 210–230 km, vožnja z avtom 4–4,5 ur, vlak/avtobus 5–7 ur.
• Bormio do Anterselva: 200 km, vožnja z avtom 4–5 ur, vlak/avtobus 5–7 ur.
• Livigno do Cortina d'Ampezzo: 300–330 km, vožnja z avtom 5–5,5 ur, vlak/avtobus 7–8 ur.
• Livigno do Val di Fiemme: 240 km, vožnja z avtom 4–4,5 ur, vlak/avtobus 6–7 ur.
• Livigno do Anterselva: 240 km, vožnja z avtom 4,5–5 ur, vlak/avtobus 6–7 ur.
• Cortina d'Ampezzo do Val di Fiemme: 165–180 km, vožnja z avtom 2,5–3 ure, vlak/avtobus 3,5–5 ur.
• Cotina d'Ampezzo do Anterselva: 140 km, vožnja z avtom 2–2,5 ur, vlak/avtobus 3–4 ure.

Možnosti prevoza na OI Milano-Cortina 2026

Med igrami bodo na voljo posebni »shuttle« mini avtobusi, vlaki z razširjenim urnikom in »parkiraj & pelji« sistemi v gorskih letoviščih. Priporočajo uporabo javnega prevoza zaradi omejitev prometa in vremenskih razmer (vijugaste gorske ceste, poledica …). Uradni organizatorji opozarjajo še na daljše čase prevozov v neugodnih zimskih razmerah. Za peš poti znotraj prizorišč, na primer v Cortini, je približno 20 minut hoje (1,5 km) od avtobusne postaje do stadiona.

Maskoti s sporočilom: Tina in Milo

V središču pozornosti bosta, sestra in brat Tina (za Cortino) in Milo (za Milano). Milo, paraolimpijska maskota, se je rodil brez ene noge, a s svojo iznajdljivostjo in repom premaguje vse ovire in je močno sporočilo inkluzije, ki prežema letošnje igre.