Zaradi višanja obrambnih izdatkov na Danskem razmišljajo o ukinitvi krščanskega praznika

Danska želi doseči svoje finančne zaveze zvezi Nato tri leta pred predvidenim rokom, za kar pa mora okrepiti državno blagajno. Vlada je zato vložila parlamentarni predlog zakona za povečanje državne blagajne – z opustitvijo stoletja starega krščanskega državnega praznika.

Odstranitev državnega praznika s koledarja delavcev bo po navedbah zveznega ministrstva za finance prineslo dodatne 3,2 milijarde DKK (430 milijonov evrov) letno. Predsednica vlade Mette Frederiksen je prepričana, da je to poceni način za povečanje varnosti Dancev.

Obravnavani državni praznik, veliki molitveni dan [Store Bededag], je krščanski praznik, ki izvira iz 17. stoletja in se praznuje četrti petek po veliki noči.

Od leta 1770 prazniki Evangeličansko-luteranske cerkve skorajda niso bili spremenjeni, zato tamkajšnji škofje ta predlog ocenjujejo kot "pomemben poseg v tradicijo cerkve". Idejo so že kritizirali tudi nekateri sindikati.

Kljub temu minister za delo vztraja, da bodo vsi glasovi slišani. "Predlog zakona je trenutno v javnem posvetovanju. Posvetuje se z ustreznimi organizacijami – vključno s škofi in sindikati na Danskem."