Zakaj bi predsednik Trump kupil Grenlandijo in kaj na to pravijo njeni prebivalci

Blaž Čermelj
8
Vir: Wikipedia

Morda je zgodba o Trumpovem načrtu za nakup Grenlandije zvenela kot slaba prvoaprilska šala. Verjetno jih ni malo, ki so ob omembi novice pomislili, da se je predsedniku ZDA sedaj dokončno skisalo.

A nadaljnji razplet zgodbe kaže, da ta ni iz trte zvita. Trenutno od tega več kot dva milijona kvadratnih kilometrov velikega otoka nihče nima pretirane koristi. A nekoč bi morda lahko postal bistveno pomembnejši. Zlasti zato, ker se led na njem tali, napreduje pa tudi tehnologija za izkoriščanje naravnih bogastev, ki jih je mogoče sedaj izkoriščati tudi v najbolj skrajnih pogojih.

Da je v vsej zgodbi precej resnice, je potrdil ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da to sicer nikakor ni prioriteta njegove administracije. A da možnosti za to vsekakor preučujejo.

Je pa objava sprožila veliko nelagodje na Grenlandiji in na Danskem, ki skrbi za to v glavnem samoupravno območje. Navsezadnje prebivalci otoka trdijo, da njih ni prav nihče ničesar vprašal. Danska premierka Mette Frederiksen je celotno razpravo že označila za absurdno.

Za ZDA nakupi ozemelj niso redkost

V primeru nakupa Grenlandije ZDA ne bi storile ničesar revolucionarnega. Nakupi ozemelj so se v njihovi zgodovini že dogajali. Leta 1803 je predsednik Thomas Jefferson za 15 milijonov dolarjev kupil Louisiano, ogromno ozemlje med reko Mississippi in Skalnim gorovjem. Leta 1867 je Andrew Johnson Rusiji plačal 7,2 milijona dolarjev za Aljasko. Leta 1917 je Woodrow Wilson za 25 milijonov dolarjev kupil zdaj ameriške Deviške otoke.

Tem ozemljem bi se leta 1946 lahko pridružila tudi Grenlandija. Tedanji predsednik iz vrst demokratov, Harry Truman, je Dancem zanjo ponudil 100 milijonov dolarjev. Ti so ponudbo zavrnili.

ZDA si zgoraj navedene nakupe danes težko očitajo. Treba je sicer vedeti, da so številke v današnji protivrednosti denarja mnogo višje. Novo ozemlje takrat nikakor ni bilo poceni. A vsaj prva dva nakupa sta bila kot zadetek na loteriji. Veliko nižavje zahodno od Mississippija je postalo ogromna žitnica ZDA. Na Aljaski pa so kmalu po nakupu odkrili zlato. Že samo izplen njegovega pridobivanja v prvih nekaj letih je bil mnogo večji od stroškov nakupa.

Rusi so Aljasko uporabljali predvsem za lov na krzno. Druge vrednosti v tem ozemlju niso videli. A za to so imeli več kot dovolj možnosti tudi na drugi strani preliva.

Zakaj ZDA potrebujejo Grenlandijo

ZDA so danes na Grenlandiji že prisotne. Na njej je njihova najsevernejša vojaška baza na svetu. Poleg tega so ZDA vojaško prisotne tudi na sosednji Islandiji. Mimogrede, Islandija kot edina članica zveze NATO sploh nima lastne vojske. Vojaško varnost ji zagotavljajo ZDA in njihove izkušnje s tem so zelo dobre. Velik odpor prebivalstva proti Američanom na sosednji Grenlandiji je zato precej manj verjeten.

Za nakup Grenlandije imajo ZDA močne argumente. V polarnem krogu danes poteka boj za prevlado med Rusijo, Kanado, Dansko in ZDA. Jasno je da je v tej igri najmočnejša Rusija, ki si skuša odločno prilastiti naravna bogastva Arktike. Kanada ji pri tem skuša parirati, medtem pa je Danska v tem boju popolnoma nemočna. Pojavljajo se špekulacije, da ima z Grenlandijo pravzaprav samo izgubo. Letni stroški za lastništvo Grenlandije naj bi namreč znašali kar 700 milijonov evrov. Tam živi le okoli 56.000 ljudi, ki se v glavnem preživijo z ribolovom. Večino območja pokriva led. Zaradi izrednega negostoljubja okolja je to eno najredkeje poseljenih območij na svetu.

Jasno je tudi, da Danska za to ozemlje kakšne posebne vizije nima. Odkar ga je leta 1814 pridobila od Norveške, katere kolonija je bila skoraj pol tisočletja, se tam ni spremenilo veliko. Prebivalstvo teži k samozadostnosti. Grenlandija je leta 1985 na podlagi možnosti, ki jo daje samouprava, izstopila iz EU.

Geostrateški boj za surovine

Z nakupom Grenlandije bi se ZDA seveda postavila po robu Rusiji, katere prevlada je v Arktičnem oceanu trenutno nesporna. Obenem pa ZDA za razliko od Danske (Kanada je druga zgodba), posedujejo tudi tehnologijo za izkoriščanje naravnih bogastev. Ob tem je le malo verjetno, da bi prišlo do konfliktov z lokalnim prebivalstvom, saj načrti ZDA avtohtonih prebivalcev neposredno ne zadevajo. Zagotovo se njihov status ne bi poslabšal. Zagotovo bi se drastično povečalo število delovnih mest.

Skoraj gotovo se Trumpov scenarij ne bo uresničil. Politično je ideja namreč zelo eksplozivna. Lahko pa se zgodi, da bodo Američani v naslednjih letih povečali vojaško navzočnost na otoku, njihova podjetja pa dobila koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev.

A preden zgodbo zaključimo z besedo neumnost, je potrebno še enkrat poudariti, da Danska od tega ozemlja kakšne posebne koristi nima. Kar je lahko zelo močan razlog za presenetljive dogovore. Ne tako daljna zgodovina jih je polna.

Anketa o globalnih grožnjah svetu in ogrožanju Slovenije
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o tem, kaj so največje grožnje današnjem svetu in kaj Sloveniji. Sodelujte spodaj:
Create your own user feedback survey

Rezultate bomo na Domovini objavili predvidoma v naslednjih dveh tednih.

8 KOMENTARJI

  1. Trump je vizionar in ve kaj dela, za razliko od evroposkih birokratov.
    Ko bi le tukaj imeli tako sposobne politike, ki bi razen cinizma in podkupovanja, bili sposobni pokazati kakšen rezultat.

    Na prvo žogi Danci gotovo ne bodo prodali, bodo pa razmišljali.

  2. Trump je najbolj sposoben predsednik sodobnega časa poleg njega je bil samo še R.Nixon, ki ga na oblast niso postavili lobiji in lože in mu zato razen svoji zdravi pameti ni potrebno nikomur polagati računov…

  3. Uvodni stavek: “Verjetno jih ni malo, ki so ob omembi novice pomislili, da se je predsedniku ZDA sedaj dokončno skisalo”, je bil popolnoma nepotreben.

    Se kolumnistu zdi, da režimski mediji niso dovolj dosledni pri demoniziranju enega najuspešnejših svetovnih voditeljev, ki je spravil brezposelnost v svoji državi na 3,2 % in zaradi katerega ZDA gospodarsko cvetijo.

    Bolje bi bilo, če bi ga postavili za zgled našemu 12,6 procentnemu premierju, ki ne ve, da je funkcija predsednika vlade še kaj več kot mešanje megle na tako imenovanih borčevskih veselicah in vračanje uslug tistim, ki so zaslužni, da je na funkciji, na kateri ne bi smel biti.

  4. Trumpove mokre sanje….wet dreams, would Americans say. Americani skupaj z Nasim vrlim zetom so zaceli z paniko, ob pomisli na Chinese silk road, ki je ze dobila potporo pri stevilnih vlada drzav in ima financno konstrukcijo, without any demands and bullying from the Chiniese side, in comparison to what our good friends Americans are used to do with their fellow partners…

  5. Če Danski primankuje denarja, Amerika pa ga ima v IZOBILJU, bo mogoče do tega posla tudi prišlo.

    Tudi pametni kmetje delajo tako. Parcele, ki so oddaljene prodajo in kupijo , če je prilika, tiste, ki so v bližini.
    Oddaljeni tereni, prinašajo velikokrat več stroškov, kot dohodkov. Ko “postavimo račun na mizo”, se ODLOČIMO.

    Tako bo naredila tudi Danska.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime