Zakaj bi ostal v Sloveniji? Ker sem nanjo ponosen.

V razmišljanje o dogodkih pred petindvajsetimi leti me je nenavadno "prisilil" bežni znanec, ki sem ga pobral na poti v Ljubljano. Ob vprašanju o njegovih ciljih v prihodnje mi je skoraj kot iz topa ustrelil: "Nimam niti najmanjšega razloga, da bi ostal v tej Sloveniji. Takoj ko dokončam svoj študij, bom odšel v Nemčijo ali katero drugo zahodno državo in tam živel svoje življenje. Ne prepričaš me, da bi ostal."

Zakaj le bi ostali?

Verjetno ni nikogar med mladimi, ki se ob tej tematiki ne bi vsaj za hip ustavil in o njej resno razmislil. Saj res, zakaj ostati v rodni državi? Prav ona mi ne ustvarja pogojev za normalno bivanje. Šolanje je usmerjeno v to, da dobim skorajda neuporaben papir, ki službe v večini primerov (če nisem ravno strojnik ali elektrotehnik) ne prinaša, kaj šele zagotavlja. Plača je tudi v primeru, da službo dobim, majhna.

S svojo nesposobnostjo za učinkovito sprejemanje reform daje državljanom občutek, da je najbolje ostati vedno na istem in ne tvegati z inovativnim iskanjem rešitev na dane probleme.

S svojo nesposobnostjo za učinkovito sprejemanje reform daje državljanom občutek, da je najbolje ostati vedno na istem in ne tvegati z inovativnim iskanjem rešitev na dane probleme.

Delovno okolje ne dopušča možnosti za napredek ampak le za stagnacijo in lenobo. Kregamo se še vedno o desetletja stari ...

Zakaj bi torej svoje domovine ne zamenjal za drugo, perspektivnejšo, kjer bom lahko karierno rasel?

Brez obžalovanj

Ob osamosvojitvi sem bil star 4 leta. Seveda na ta čas nimam spominov, nisem videl tankov, ki so hodili na slovenske meje in nisem občutil strahu, ki je takrat preveval tudi moje starše.

Sem pa zato zrasel ob tolikokrat ponavljajočih pripovedovanjih o takratnih dogodkih. In v njih ni bilo žalosti in strahu, ampak veselje, da smo se osamosvojili in ponos da nam je uspelo.

Med sorodniki niti enkrat samkrat nisem slišal besed, ki so tako značilne za jugonostalgike, da je bilo v prejšnji državi boljše. Niti enkrat samkrat obžalovanja, da smo samostojni, da peljemo svojo pot in da sami odločamo, kako bomo živeli. Tudi takrat ne, ko je naša politika delala največje napake in ko so nekateri gospodarstveniki kradli milijone ...

Danes sem tako na balkonu obesil slovensko zastavo, poskušal ujeti še kakšno misel na tiste dni izpred četrt stoletja in poiskati zgodbo o primeru uspešne gospodarske prakse pri nas.

1001 razlog ZA

Zato hočem v tem besedilu svojemu znancu in ostalim reči, da imam tisoč in en razlog, zakaj si želim ostati in živeti v Sloveniji.

Ker sem v prvi vrsti ponosen na to, da so se moji predniki skozi stoletja ohranili na tem koščku Zemlje, in da so pred 25 leti odločili, da hočejo svojo državo.

Na to državo sem ponosen, kljub vsem njenim napakam in problemom, ki se jih zavedam.

Za razliko od nekaterih se želim držati gesla, ki ga je izrekel John F. Kennedy: "Ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas, vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo!". Globoko verjamem, da je to edini način za preseganje apatije, naveličanosti in slabe gospodarske politike.

Danes sem tako na balkonu obesil slovensko zastavo, poskušal ujeti še kakšno misel na tiste dni izpred četrt stoletja in poiskati zgodbo o primeru uspešne gospodarske prakse pri nas.

Vse najboljše, Slovenija!