Za spreobrnitev v krščanstvo v Iranu tudi za deset let v zapor

Kaj se zgodi, če se v šiitski državi, v kateri je 99 % prebivalstva muslimanov, želite iz islama spreobrniti v krščanstvo? Če ste državljan Irana, vas lahko doleti desetletna zaporna kazen, v poštev pa bi prišla tudi smrtna obsodba, čeprav se je oblasti v zadnjih letih niso posluževale.

Pri tem se iz leta v leto po ugotovitvah letošnjega poročila Komisije ZDA za mednarodno versko svobodo soočajo z vedno strožjimi kaznimi. 

V šiitski državi s skoraj 81 milijoni prebivalcev živi vsega skupaj 800.000 kristjanov. Za razliko od drugih držav perzijskega zaliva največ represij prihaja ravno s strani iranskih oblasti, saj le-te definirajo Iran kot islamsko državo, ki temelji na šiitskem islamu.

Po besedah v Iranu rojenega novinarja Sohraba Ahmarija, muslimanom vstop v katoliške cerkve ni dovoljen, kar nadzorujejo preko kamer, nameščenih po cerkvah. Strogo je nadzorovan tudi program verskih šol.

Ahmari se je v katolištvo spreobrnil leta 2016, po več kot dvajsetih letih bivanja v ZDA. Možnosti, da bi se kaj takšnega zgodilo v njegovi rodni deželi, bi bile minimalne.

Omenimo naj primer učiteljice glasbe Marjam Nagaš Zargaran, ki se je rodila v muslimanski družini. Zaradi spreobrnitve v krščanstvo je morala v zaporu odsedeti štiri leta, odpustili so jo šele avgusta 2017, pri tem pa so jo v zaporu zadržali dlje od predpisane zaporne kazni. Razlog obsodbe: ogrožanje državne varnosti.

Krščanstvo je bolj etnični fenomen

"V Iranu je katolištvo etnični fenomen, saj so katoličani Armenci in Asirci. Imajo svoje cerkve, vendar ne smejo evangelizirati. Sveto Pismo imajo lahko zgolj v svojem jeziku," pravi Ahmari.

Iranska ustava poleg tega, da določa šiitski islam za državno veroizpoved, ščiti tudi določene verske manjšine, predvsem vernike abrahamskih religij, toda zgolj drugorazredno.

Zaradi svoje veroizpovedi so njihove pravice omejene, imajo pa tudi več družbenih omejitev. Veliko huje je, pravi Sohrab Ahmarij, tistim verskim skupnostim, ki jih oblasti ne priznavajo za legitimne. Mednje spadajo med drugim tudi evangeličani in bahajisti.

Nadzor oblasti nad internetom pritiska tudi na verske manjšine

Naraščajoče zmogljivosti iranske vlade v nadzorovanju in cenzuriranju uporabnikov interneta zgolj povečujejo njihovo zmožnost vsiliti svojim državljanom uradne teološke interpretacije. Prav tako vedno bolj zavezujejo roke spletnim aktivistom. Med letošnjimi januarskimi protesti v Iranu je vlada že prekinila dostop do interneta.

Čeprav so kristjani v Iranu še vedno veliko na boljšem kot v sosednjem Iraku, Sohrab Ahmani meni, da morajo katoličani spoznati, da so bili zadnji protesti bistveno drugačni od drugih vstajah na Bližnjem Vzhodu. Opaža, da med konservativnimi katoličani še vedno vlada prepričanje, da so vsakršni protesti s priokusom demokracije nekaj negativnega. Toda ljudje, ki protestirajo v Iranu, želijo predvsem versko svobodo, pravi.

Prav verska svoboda in človekove pravice so bila osrednja tema srečanja papeža Frančiška z iranskim predsednikom Hussanom Rouhanom leta 2016.