Vrnil se je v Očetovo hišo

Vest sveta. Glasnik miru. Zagovornik odrinjenih. Ljudski papež, ki je s svojo ponižnostjo in čisto ljubeznijo do manj srečnih navdihoval milijone. Njegova zapuščina bo še naprej vodila k bolj pravičnemu svetu. Sveti oče, ki sta ga vodila ponižnost in vera v usmiljenje Boga. Veliki duhovni voditelj, neutruden zagovornik miru. Glas za mir, strpnost in spravo. Svetovni voditelji so ob smrti papeža Frančiška z izbranimi besedami opisovali njegovo izjemno vlogo, značaj in zapuščino.

V zadnjih mesecih je bil papež tudi precej šibkega zdravja. Pljučnica ga je prikovala na posteljo, že dlje časa se je v javnosti pojavljal na invalidskem vozičku. A še na veliko noč je papež na Trgu Svetega Petra pozdravil navdušeno 35.000-glavo množico vernikov. Po več mesecih se je med ljudi pripeljal tudi v papamobilu, ki so mu vzklikali »Živel papež«.

Ko je bilo že videti, da je nekoliko okreval, se je zgodilo. Svet se je ovil v žalost, ko ga je na jutro velikonočnega ponedeljka obkrožila vest o tem, da se je rimski škof vrnil v Očetovo hišo, kot je dejal kardinal Kevin Farrell.

Papeževo smrt, ki je bila posledica možganske kapi, so prvi naznanili vatikanski zvonovi, ki so udarili 88-krat za 88 let življenja Jorga Maria Bergoglia. Tako v vernikih kot ostalem svetu je dogodek prebudil tudi globok poklon Svetemu očetu, ki je zemeljsko življenje zapustil ravno ob prazniku Kristusovega vstajenja.

V marsičem prvi

Leta 1936 v Buenos Airesu rojeni Jorge Mario Bergoglio je bil sin potomcev italijanskih priseljencev. Končal je srednjo tehnično šolo, postal kemijski tehnik, pri 21 letih pa je vstopil v jezuitsko semenišče. V duhovnika je bil posvečen leta 1969, v 70-ih pa šest let deloval kot provincial jezuitov v Argentini. Pomožni škof je postal leta 1992, šest let pozneje nadškof Buenos Airesa, leta 2001 pa ga je papež Janez Pavel II. povzdignil v kardinala.

Med kandidati za papeža se ga je prvič omenjalo že leta 2005, a so kardinali tedaj za papeža izvolili Josepha Aloisa Ratzingerja, papeža Benedikta XVI. Ko je ta februarja 2013 kot prvi Sveti oče po več kot 600 letih odstopil s položaja, so kardinali na konklavu v petem krogu izbrali Bergoglia. Frančišek je postal prvi papež iz Latinske Amerike, prvi Neevropejec po več kot tisoč letih in prvi, ki si je izbral naziv Frančišek.

Zgled skromnosti in služenja

Sledenje življenjskim principom sv. Frančiška Asiškega je papež nakazal že v začetku svojega pontifikata. Učil je preprostost in skromnost, pozornost do ubogih in do stvarstva. Večkrat je okaral duhovnike, ki se ponašajo z razkošjem in se vozijo z najnovejšimi avtomobili. Sam je bivanje v starodavni vatikanski palači zamenjal za skromno stanovanje v hotelu sredi Vatikana – v domu sv. Marte. Na veliki četrtek je noge namesto moškim umival zapornicam, večkrat je obiskal tudi begunce.

Vztrajno si je prizadeval za očiščenje v vrstah same Rimskokatoliške cerkve, saj je reformiral kurijo, da bi povečal transparentnost in učinkovitost cerkvenih struktur. Reorganiziral je dikasterije in sprejel odločitev, da lahko katero koli vatikansko službo vodijo tudi krščeni laiki, tako moški kot ženske, in ne le duhovniki.

V duhu Svetega Frančiška Asiškega je pozornost namenjal okolju in leta 2015 izdal encikliko s pozivom k skrbi za okolje.

Za mednarodno in medversko sožitje

Neutrudno si je prizadeval in molil za mir na kriznih žariščih po svetu, od Konga in Sudana pa vse do Mjanmara. Odkrito je kritiziral rusko agresijo v Ukrajini in pozival k »zaustavitvi pokola«.

Spodbujal je k dialogu med različnimi veroizpovedmi in se z mnogimi voditelji drugih religij tudi srečeval. Med drugim je kot prvi papež v zgodovini obiskal Arabski polotok in podpisal deklaracijo o bratstvu med kristjani in muslimani. Srečal se je tudi z enim najvplivnejših šiitskih muslimanskih voditeljev v Iraku Grandom ajatolo Alijem al Sistanijem ter se zavzel za versko strpnost.

»Kdo sem jaz, da bi sodil?«

Odmevne so bile tudi mnoge njegove presoje glede moralnih vprašanj. Za mnoge kontroverzna je bila Sinoda o Amazoniji, kjer se je dolgo govorilo o možnosti za ukinitev obveznega duhovniškega celibata. A papež je bil na koncu odločen: »Na misel mi prihaja stavek sv. Pavla VI.: 'Raje bi dal življenje, kot da spremenim pravilo glede celibata'.«

V zgodovino se bo papež Frančišek gotovo zapisal tudi po dokumentu iz leta 2023, ki je prvič uradno dovolil, da duhovniki pod določenimi pogoji blagoslovijo istospolne pare. »Če je oseba istospolno usmerjena in išče Boga in ima dobre namene, kdo sem jaz, da bi sodil?,« je dejal desetletje pred tem.

Dokument sicer posebej poudarja, da takšnega blagoslova ne smemo zamenjevati z zakramentom zakona, ki se še vedno lahko sklene le med moškim in žensko. Zveza med dvema moškima ali dvema ženskama je res grešna, a tudi te osebe si zaslužijo Božjo ljubezen.

Čakajoč beli dim

Preprostost in skromnost sta bili papeževi vodili vse do zadnjega. V oporoki, ki jo je po smrti objavil Vatikan, je potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Snežne, ki mu je bila za časa življenja zelo pri srcu, in ne v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Na preprosti krsti naj bo le latinski zapis njegovega imena: Franciscus.

Pogreb papeža bo v soboto, 26. aprila, v začetku maja pa se bodo začeli postopki za izvolitev njegovega naslednika. Na konklavu bodo o tem odločali le tisti kardinali, ki na dan Frančiškove smrti še niso dopolnili 80 let.

Na volilne lističe bodo kardinali elektorji zapisali ime najprimernejšega za vodenje Katoliške cerkve. Za dokončno izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov glasujočih. Če v prvem glasovanju tega rezultata ne doseže noben kandidat, glasovanje ponovijo, a ne več kot štirikrat na dan.

Če po treh dneh ni izvoljen novi papež, glasovanje za en dan prekinejo. Sledi še dvakrat po sedem tajnih glasovanj, če so seveda potrebna. A če niti po tem ime novega poglavarja Cerkve ni znano, pravila dopuščajo tudi glasovanje med dvema, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Še vedno pa mora kandidat, da je izvoljen za papeža, prejeti dvotretjinsko večino.

Ko je znano, kdo bo novi papež, se iz dimnika Sikstinske kapele namesto črnega pokadi bel dim, oglasijo se vatikanski zvonovi, kardinal protodiakon pa na osrednjem balkonu bazilike sv. Petra oznani »Habemus papam«. Papež se nato predstavi in podeli svoj prvi blagoslov Mestu in svetu (Urbi et orbi).

Frančiškov favorit

Med možnimi nasledniki papeža Frančiška je v javnosti zaokrožilo več imen. Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik iz Benečije, denimo velja za najvišje rangiranega kardinala v konklavu. Prav tako se med kandidati omenjajo kardinali Peter Erde, znan po svoji konservativni drži, Luis Antonio Tagle, ki bi kot Filipinec in bi lahko postal prvi azijski papež, ter Peter Turkson iz Gane.

Favorit papeža Frančiška za njegovo nasledstvo pa je kardinal Matteo Zuppi, ki je od maja 2022 predsednik Italijanske škofovske konference. Od imenovanja je pogosto služboval v tujini, med drugim je obiskal Ukrajino, kjer se je srečal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim.