Vrh o podnebnih spremembah COP27: neizpolnjene zaveze in trenja med bogatimi in revnejšimi državami

Vir: TW @ErwanLeCorre

V egiptovskem Šarm el Šejku poteka 27. konferenca ZN-a o podnebnih spremembah (COP27). Ob odprtju konference je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres opozoril, da smo priča podnebnemu kaosu, kjer se spremembe dogajajo s katastrofalno hitrostjo. Stanje je resno, pričakovanja pa ne najbolj optimistična. Zaradi vojne v Ukrajini so podnebne spremembe pogosto potisnjene na drugi tir.

Pomemben vidik letošnje podnebne konference je dejstvo, da dogodek gosti afriška država. Gre za celino, ki po podatkih Afriške razvojne banke ustvari le tri odstotke svetovnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa letno zaradi podnebnih sprememb izgubi med sedem in 15 milijard dolarjev. Do leta 2030 naj bi se ta številka, če se stvari ne spremenijo, dvignila na 50 milijard. Afriške države pa sredstev za spopad s tem izzivom nimajo. 

Podnebne spremembe najbolj ogrožajo ravno države v razvoju, ki so zanje najmanj krive. Zaradi tega zahtevajo spoštovanje preteklih zavez bogatejših držav o finančni pomoči. Želijo pa tudi razpravo o povrnitvi izgub in škode, ki jih že doživljajo zaradi podnebnih sprememb, ne samo o pripravah na spopadanje s temi spremembami v prihodnosti. A bogate države, kot so ZDA in evropske države, se ne želijo zavezati k prispevanju v sklad za te namene, ki bi lahko znašal več sto milijard dolarjev letno do leta 2030. Razvite države so se leta 2009 sicer že zavezale, da bodo do leta 2020 letno zagotavljale sto milijard dolarjev za pomoč revnejšim državam pri boju s podnebnimi spremembami, a te obljube naj bi v večini primerov ostajale neizpolnjene. 

Stanje se slabša

Pred začetkom konference so se zvrstila poročila in opozorila strokovnjakov o neizogibnih posledicah podnebnih sprememb za naš planet. V oktobrskem poročilu so Združeni narodi opozorili, da mednarodne zaveze ne bodo zadostovale za dosego cilja omejitve svetovnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. To je cilj, ki je bil dorečen s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015. Znanstveniki opozarjajo, da bi segrevanje nad to mejo lahko Zemljo potisnilo v stanje tople grede, v katerem se ne da živeti. Za dosego tega cilja pa bi človeštvo moralo do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 45 odstotkov.  

Po zadnjem poročilu Svetovne meteorološke organizacije je bilo zadnjih osem let najbolj vročih v zgodovini, gladina morja pa se dviga dvakrat hitreje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar resno ogroža milijone prebivalcev obalnih območij. V nedavno objavljenem poročilu je ugotovila, da so se v zadnjih treh desetletjih temperature v Evropi zvišale dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje, še hitreje od celotne Evrope pa se segreva Slovenija. 

Slovenska prizadevanja

Na letošnji konferenci Slovenijo zastopa predsednik države Borut Pahor. Sodeloval je na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, na kateri je opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti, in na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe. 

“Hrana je steber stabilnosti in miru,” je poudaril predsednik in dodal, da je Slovenija od leta 2019 potrojila svoj prispevek k prehranski varnosti.  

“Narediti moramo več, da postanemo trajnostni, kmetijstvo pa ne sme spodbujati podnebnih sprememb.”  Po mnenju predsednika bi lahko in moramo narediti več: “Zmanjšati moramo količino odpadne hrane in iskati načine, da se vrnemo k sezonski in tradicionalni hrani.” 

“V tem trenutku se srečujemo hkrati z energetsko in prehransko krizo, ki sta med drugim posledica vojne v Ukrajini. A to ne sme omajati naših podnebnih ambicij, ravno nasprotno,” je tudi poudaril Pahor. Energetsko krizo bi morali po njegovih besedah izkoristiti kot priložnost za iskanje rešitev zunaj okvirov. 

4 komentarji

  1. Dobra karikatura: verjetno res kar nekaj stokajočih nad onesnaževanjem res ima – privatne avione.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd.

  2. Tako imenovana politična korektnost preprečuje, da bi na tem vrhu o grozečih podnebnih spremembah, enako kot na predhodnih, ne odprejo izredno pomembnega vprašanja o omejevanju natalitete v t. i.. tretjem nerazvitem svetu. V bolj oddaljeni preteklosti je OZN imela programe omejevanja rojstev, kasneje je to povsem zamrlo.
    Nedvomno razvite države najbolj obremenjujejo okolje vendar se, do pred nekaj desetletji, sploh ni vedelo, da podnebne spremembe povzroča naraščanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju. V zadnjih desetletjih so številne prej zaostale države industrializirale. Tako je Kitajska postala nejvečji globalni onesnaževalec. Indija je tudi na tej poti pri čemer pa tudi prebivalstvo tam nebrzdano narašča.
    Poleg odločnih ukrepov za t. i, razogličenje v razvitih državah ni nič manj pomembno, da se tudi države t i tretjega sveta odločno ukrepajo za zmanjšanje natalitete.
    Poleg razvitih držav morajo za preprečitev grozeče spremembe podnebja odločno iz brez odlašanja ukrepati vse države.

  3. Podnebje se vedno spreminja, človekov prispevek je minoren. Povprečen vulkan v nekaj dneh izbruha več CO2 kot celoten promet. “Ekologi” pa so še pred desetletji svarili pred ledeno dobo.
    Cilj sedanjih kampanij je reducirati človeštvo ne pa čisto okolje. Njaglasnejši bogataški aktivisti pa kupujejo posestva ob obalah, le zakaj, če bo vse zalilo morje?
    Skratka hinavščina na kvadrat, plačali pa bomo navadni smrtniki z znižanjem življenskega standarda ali celo z življenjem.

  4. Najprej si moramo priznati, da smo le ljudje in nimamo čarobne palice, ki bi nam omogočala, da na hitro vplivamo na podnebne spremembe. Kot prvo so le te odvisne od dogajanj v vesolju, na katere mi nimamo vpliva. Kot drugo pa ne moremo na hitro spremeniti tehnologije, ki tudi vplivajo na podnebne spremembe. In če bi recimo resno mislili z našimi ukrepi, bi najprej morali korenito spremeniti način življenja. Pomeni izrazito zmanjšati porabo, spremeniti načine transporta, se odpovedati potovanjem, …. To pa bi pomenilo izrazit vpliv na socialo, ekonomsko stanje ljudi ipd. Da ne govorim o tem, da bi velika večina preostalega sveta še vedno delovala na enak način in tako ne bi dosegli nobene bistvene spremembe pri vplivu na podnebne spremembe, kjer bi sami lahko kaj storili.

Komentiraj