Vlada tre trde orehe, ki so leta čakali na spremembe: dolgotrajno oskrbo, zdravstvo, gradbeništvo ...

Včeraj je vlada potrdila vrsto predlogov zakonov, med drugim tudi tri, ki vplivajo na slovensko zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Danes je predloge zakonov, ki jih mora potrditi še državni zbor, predstavil minister za obrambo Matej Tonin.

Če bodo nove zakonodajne spremembe potrjene, bo Slovenija po dolgih letih osnutkov dobila zakon o dolgotrajni oskrbi, končno pa bodo naslovljeni tudi drugi trdi orehi, kot je zdravstvo, gradbena zakonodaja, digitalizacija in debirokratizacija. Predlogi prinašajo ukrepe, ki se bodo ljudem konkretno poznali v vsakdanjem življenju, npr. z lažjim dostopom do gradbenega dovoljenja, boljšim dostopom do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, med drugim ugotavljamo v komentarju uredništva.


Zakon o dolgotrajni oskrbi je od prvega predloga leta 2003 dočakal že skoraj polnoletnost, preden ga je vlada naposled včeraj le potrdila. Aktualna vlada je zakon aktivneje pripravljala že več mesecev, od prvega predloga, še iz časa ministrovanja ministra Tomaža Gantarja, pa je doživel tudi nekaj sprememb.

Dolgotrajna oskrba: namesto prispevka zavarovanje in proračun – prispevajo naj vsi, ne le aktivni prebivalci

Po besedah Mateja Tonina je bilo za Novo Slovenijo ključno vprašanje načina financiranja dolgotrajne oskrbe, zaradi česar je glede tega zakona potekalo tudi nekoliko daljše usklajevanje, zakon pa je v vsej svoji zgodovini doživel že več kot 100 različic. Tako je ključno, da breme dolgotrajne oskrbe prevzamemo vsi, in ne le delovno aktivno prebivalstvo, saj so slovenske plače že danes preveč obdavčene, je dejal Tonin.

Da bi zagotovili, da bomo v zbiranje sredstev v ta namen vključeni vsi državljani, se bo v začetku dolgotrajna oskrba financirala iz državnega proračuna, kasneje pa se predvideva uvedba posebnega zavarovanja v ta namen. Zavarovanje, za katerega Tonin upa, da bodo vanj vključeni vsi prebivalci, naj bi bilo zagotovljeno po dostopni in razumni ceni, glede konkretnih številk pa je Tonin danes ostal skrivnosten, tako glede višine zavarovanja za posameznika kot glede višine stroška za državni proračun.

Zakon uvaja tudi enotno definicijo dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in dejavnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Čeprav je v prvi vrsti namenjena starejšim, pa jo bo na neki točki življenja tako ali drugače verjetno potreboval skoraj vsakdo izmed nas.

V 10 letih skoraj 2 milijardi investicij v zdravstvo in serija drugih ukrepov

Poleg dolgotrajne oskrbe pa je vlada potrdila tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo, ki za investicije v prihodnjih desetih letih predvideva skoraj dve milijardi, natančneje 1943 milijonov evrov.

Tretji včeraj na vladi potrjeni zakon s področja zdravstva je Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Predlog predvideva odpravo pogoja tri- do petletnih izkušenj za določitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, uvaja pa tudi finančno spodbudo za specializacijo družinskih zdravnikov, s čimer skušajo nasloviti problem pomanjkanja le teh.

Predvideva se tudi financiranje dodatnih desetih specializacij klinične psihologije. Vključeni so tudi ukrepi za odpravljanje čakalnih dob. Vlada je podaljšala tudi financiranje PCR testiranj iz državnega proračuna in sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme. Tonin je prepričan, da bo vlada s partnerji zbrala dovolj glasov, da bodo zakoni sprejeti tudi v državnem zboru.

Poleg omenjenih že sprejetih ukrepov pa je Tonin napovedal, da se bodo zavzemali tudi za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema in vzpostavitev novega z dvigom plačil medicinskih sester in pravičnejšimi razmerji med plačami zdravnikov.

Ključno vprašanje ostaja, kako bomo vse omenjeno financirali oz. kako bo v prihodnjih letih uravnotežen proračun. Pri tem ključno vlogo igrajo evropska sredstva za obnovo in razvoj, na roko pa nam gredo tudi ugodne bonitetne ocene Slovenije in dejstvo, da se Slovenija trenutno zadolžuje po negativni obrestni meri.

Nov gradbeni zakon, digitalizacija, debirokratizacija

Za lažji razvoj na področju gradbeništva sta bila včeraj na vladi sprejeta še dva zakona; Zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon. Med ključnimi novostmi velja izpostaviti administrativne razbremenitve in vpeljavo digitalizacije. Zakon prinaša tudi možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni.

Zakon odpravlja tudi neustavnost zakona o gradnji objektov. V kolikor bo gradbeni inšpektor ugotovil, da je črna gradnja dom, bo rušenje odložil za pet let.

Tonin se je zavzel tudi za čimprejšnjo uveljavitev 41 predlogov, ki jih je podal svet za digitalizacijo pod vodstvom Marka Borisa Andrijaniča. Napovedal pa je tudi debirokratizacijo, še posebej pri olajšavah spreminjanja državnega in občinskega prostorskega načrta.

Da bodo šli do konca, pa je napovedal pri davčni reformi oz. »davčni bitki«, kjer želijo zagotoviti, da bi bila Slovenija bolj konkurenčna. »Več kot imajo ljudje, močnejša je domača potrošnja,« je predstavil filozofijo svoje stranke.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1405505291844739072

Uhajanje novinarskih vprašanj preiskuje obveščevalna služba

Glede uhajanja elektronskih sporočil z novinarskimi vprašanji je Tonin razložil, da zadevo preiskuje Obveščevalno varnostna služba ministrstva za obrambo, o zaključkih pa, da še ni bil obveščen. Kot je še dodal, želi z mediji korektno komunicirati, se pa zaveda, da je medijski svet do te vlade »oster in nepopustljiv.«