Veliki dvoboj na Veliki petek - Peterson vs. Žižek

Na Veliki petek se kristjani spominjamo smrti našega Gospoda, ki je s svojim trpljenjem na križu odrešil svet večne pogube. Poleg Jezusa Kristusa sta bila na Golgoti križana tudi dva razbojnika, eden na Odrešenikovi desni, drugi pa na njegovi levi strani.

Po Lukovem Evangeliju se je eden od hudodelcev Kristusu rogal, medtem ko se je drugi pokesal (Lk 23,39–42). Poznejše krščansko izročilo je skesancu nadelo ime Dizmas ter ga postavilo na Jezusovo desno, neskesanega pa poimenovalo Gestas ter mu dodelilo levo stran.

Vprašanje, kje gre iskati začetek delitve na desne in leve, daleč presega obseg tega skromnega prispevka, zato se posvetimo le dejstvu, da se bosta na letošnji Veliki petek, 19. aprila, v kanadskem Torontu soočila dva gospoda, ki sta vsekakor daleč od razbojnikov, ju pa glede na njune nazore mnogi razvrščajo enega na "desno", drugega pa na "levo".

V debati z naslovom "Sreča: kapitalizem proti marksizmu" (Happiness: Capitalism vs. Marxism) se bosta torej pomerila dva od najbolj vplivnih intelektualcev naše dobe, kanadski psiholog, Jordan B. Peterson in slovenski filozof, Slavoj Žižek.

Ko se srečata liberalec in komunist

Če prvi zaradi svojega zagovarjanja kapitalističnega ekonomskega modela ter nasprotovanja kulturnemu marksizmu v prihajajoči razpravi velja za desnega, je ob tem vendarle treba poudariti, da sam sebe v političnem smislu označuje za klasičnega britanskega liberalca. Drugi je marksistični filozof, ki zase pravi: "Sem radikalni levičar. V zelo pogojnem smislu si rad rečem celo komunist."

Medtem ko je Petersonov meteorski vzpon na družbenih omrežjih sprožil njegov boj proti politični korektnosti in transgender ideologiji na severnoameriških univerzah, je Žižek svojo bleščečo kariero zgradil zlasti v uveljavljenih akademskih krogih, v katerih uživa tudi največjo popularnost. Ob tem pa je treba dodati, da Žižek uživa ugled tudi med nekaterimi kritičnimi komentatorji iz vrst "alt-light", kakršna sta Carl Benjamin (Sargon of Akkad) in Paul Joseph Watson.

Nasprotje med velikima mislecema, ki bo s petkovim soočenjem doseglo svoj vrh, se kuha že vsaj od februarja 2018, ko je Žižek za britanski The Independent napisal članek z naslovom "Zakaj se zdi Jordan Peterson ljudem tako prepričljiv? Zato ker levica nima reda v lastni hiši."(Why do people find Jordan Peterson so convincing? Because the left doesn't have its own house in order.), v katerem je Petersona med drugim opisal kot "… nekdaj obskurnega kanadskega kliničnega psihologa …" in "ljubljenca alt-right".

Debata, ki je nato doživela še nekaj manjših prask na družbenih omrežjih, se torej ni začela najbolj obetavno. Dodati velja tudi, da bi opazovalec zatekanje k sredstvom, kot sta zgornja argumenta ad hominem, prej pričakoval od sofista kot od filozofa.

O svojem prihajajočem dvoboju s Petersonom je Žižek spregovoril v nedavnem intervjuju z RT, v katerem je povedal, da je pristal le na eno debato, ker je Peterson "retorično precej dober", kot pravi, ter dodaja, da je postavil tudi več pogojev: pogovor bo vodil nevtralni moderator, ki bo oba predstavil, nato bosta oba po pol ure predstavljala vsak svoj "teoretski primer" ter drug drugemu odgovorila v desetih minutah, čemur bodo sledila vprašanja iz občinstva. "It's not even a debate." še pove Žižek.[3]

V zgodovini najdemo veliko podobnih soočenj vodilnih intelektualcev. Tak je bil npr. "Marburški kolokvij", ki je potekal na vrhuncu reformacije oktobra 1529, ko sta Martin Luter in Ulrich Zwingli neuspešno iskala teološki konsenz glede nauka o transsubstanciaciji. Ali nam časovno manj oddaljena debata iz leta 1971, v kateri sta Noam Chomsky in Michel Foucault razpravljala o človeški naravi.

Kenneth LaFave tozadevno ugotavlja, da bosta Peterson in Žižek dejansko nadaljevala tam, kjer sta Chomsky in Faucault zaključila. Čeprav se je večini opazovalcev leta 1971 zdelo, da je v debati zmagal Chomsky, je Foucaultov svetovni nazor dejansko prevladal in obvladoval širši družbeni diskurz zadnjih petdeset let.

Globalizem vs suverenizem

Prihajajoča debata med dvema vodilnima mislecema naše dobe bi težko potekala ob boljšem času. Kulturni, politični in ekonomski boj med globalizmom na eni in suverenizmom na drugi strani je ravnokar dosegel svoj vrh. Poleg tega se je Zahodna civilizacija, ki v danem trenutku vse bolj spominja na reprizo propada Rimskega cesarstva, znašla na razpotju zgodovine, soočena z eksistencialnim vprašanjem biti ali ne biti?

Konflikt med Žižkom in Petersonom v dobri meri odraža veliki prepad v miselnosti, ki dandanes zeva med akademskim, medijskim in političnim establišmentom na eni ter običajnimi ljudmi na drugi strani. Medtem ko establišment stavi na svojega favorita Žižka, je "malim ljudem" bliže Peterson.

Ker na svetovnem spletu kar mrgoli raznih špekulacij o prihajajočem soočenju, se bomo tu omejili le na oceno, da gre gotovo za enega od najzanimivejših intelektualnih dogodkov naše dobe, dogodek, ki ima potencial za odgovor na mnoga pereča vprašanja našega časa. Ali bo na ta tudi res odgovoril, pa bomo videli v petek.