Vatikan in Kitajska podpisala začasni sporazum, ki ostaja tajen. Korak naprej ali prevara, ki "vernike izroča krdelu volkov"?

Embed from Getty Images
Napovedan dogovor med Svetim sedežem in Kitajsko glede verskih vprašanj tamkajšnje razdeljene katoliške Cerkve že vseskozi dviguje prah.

Sedaj je bil podpisan sporazum, ki kljub statusu tajnosti (ali prav zato) sproža deljena mnenja. Sporazum je - kot poudarja Sveti sedež - v prvi vrsti namenjen preganjanim katoličanom in v dobrobit celotne Kitajske.  Vendar nasprotniki svarijo pred nepredvidljivimi in predvsem škodljivimi posledicami, ki jih uspe ta sporazum prinesti.

Kaj prinaša torej sporazum za državno Cerkev in Sveti sedež?  

Sveti sedež in Ljudska republika Kitajska sta v Pekingu podpisali začasni sporazum o imenovanju škofov. Podpisnika začasnega sporazuma sta bila mgr. Antoine Camilleri, podsekretar Svetega sedeža za mednarodne odnose in Wang Chao, predstavnik kitajske vlade.

Četudi je sporazum le začasen, se porajajo številna vprašanja. Kristjani se namreč na Kitajskem nahajajo v težki situaciji. Katoliška Cerkev se deli na državno Cerkev imenovano tudi Kitajska patriotska katoliška organizacija in tisti del Cerkve, ki je zvest papežu. Katoličani, zvesti papežu in Vatikanu so preganjani s strani državne katoliške Cerkve, ki potrjuje tudi škofe. Preganja se vsaka oblika verske dejavnosti, ki ni priznana s strani države. Številni verniki tako pripadajo "hišnim cerkvam", skritim pred očmi oblasti.

Sveti sedež poudarja, da bo sporazum pozitivno vplival na sedaj razdeljeno katoliško Cerkev in je v dobro vsega kitajskega ljudstva. Še več, sporazum naj bi začrtal pot do tako želenega miru na Kitajskem in je v dobrobit celotni katoliški Cerkvi.

Sporazum prinaša imenovanje škofov s strani Svetega sedeža in daje papežu možnost veta glede predlaganih kandidatov, izjavlja protagonist sporazuma in papeževa desna roka, vatikanski sekretar kardinal Pietro Parolin. Kitajskim katoličanom bi sporazum omogočil dodelitev škofov, ki so v polnem občestvu z Rimom, vendar hkrati potrjeni s strani kitajskih oblasti.

Kritični kitajski kardinal: prevara!

O sporazumu samem Sveti sedež molči, znano je samo, da vsebuje imenovanje škofov in poglabljanje mednarodnih odnosov. V tem oziru je potrebno poudariti, da sta Sveti sedež in Ljudska republika Kitajska brez diplomatskih stikov vse od leta 1951. Sporno je tudi to, da je kitajska vlada do Svetega sedeža kar naenkrat postala popolnoma odprta. Znana je namreč kitajska sumničavost do vsakršnega tujega vpliva. Upravičeno se torej lahko vprašamo komu bo dejansko koristil začasni sporazum.

Eden najvidnejših kritikov omenjenega sporazuma je kardinal Joseph Zen, nekdanji 76- letni nadškof Hong- Konga.

"Prepričan sem, da ta človek (Pietro Parolin) nima vere. Je samo zelo dober diplomat. Gre za prevaro in izročitev črede vernikov krdelu volkov" pravi Zen.

Parolin odgovarja: "Vsak naj misli o tem, kakor se mu zdi prav. Vsekakor gre za korak naprej. Ne smemo pričakovati, da bo sporazum popolnoma obrnil vse stvari na bolje, vendar je zagotovo korak v pravo smer."

A Zen meni drugače: "Posledice sporazuma bodo katastrofalne ne samo za Cerkev na Kitajskem, temveč za celotno katoliško Cerkev, saj bo ogrožena njena kredibilnost. Verjetno je zaradi tega začasni sporazum tajen" se še sprašuje Zen.

Sveti sedež poudarja začasnost sporazuma, ki ne bo objavljen. Papež je pripravljen tudi preklicati izobčenje škofov, ki so bili imenovani brez njegovega vedenja. Nadalje in v skladu z začasnim sporazumom bodo imena škofovskih kandidatov poslana v Vatikan, ki bo kandidate izbral in preiskal, papež pa bo imel pri imenovanju glavno besedo, še poudarja Sveti sedež.