Vabilo na zabavo na temo »jugonostalgije« je pravi škandal! Zamahniti z roko z opozorilom ni primerno.

Privzeta profilna slika
Katja Benčina
Foto: družbeno omrežje X

Slovenska kulturna predstavnica v Bruslju, ki deluje v okviru tamkajšnjega veleposlaništva, je sprožila burne odzive, ko je iz svojega elektronskega naslova uradno razposlala vabila na dogodek na temo jugonostalgije, ki bo potekal 29. novembra. Gre za dan, ki je v nekdanji Jugoslaviji obeleževal največji praznik ob obletnici nastanka Jugoslavije. Da je izjemno sporno, da na tak dogodek vabi samostojna slovenska država, so opozorili slovenski evroposlanci iz politične skupine Evropske ljudske stranke.

Kulturni dogodki v tujini so velika priložnost, da Slovenija svetu predstavi svojo bogato zgodovino, kulturne dogodke in dosežke. Takšni dogodki pomagajo promovirati našo državo in bi morali poudarjati uspehe in vrednosti naše države, ki nas povezujejo kot suvereno državo. Vabilo na zabavo na temo jugonostalgije, na dan, ko je nekdanja Jugoslavija praznovala svoj državni praznik, je škandal brez primere, je ocenil slovenski pravnik in politik dr. Miha Pogačnik in na X zapisal: »Neznanska škoda slovenske državnosti in diplomacije samostojne države, ki se je s krvjo osamosvojila od Jugoslavije. Pod dopisom je podpisana uslužbenka veleposlaništva. Diverzija ali zgolj popolno nerazumevanje? Če je slednje, nimajo kaj iskati v diplomaciji.«

Vabilo je kot neokusno označil tudi predsednik SLS Marko Balažic, za Planet TV pa je svoje mnenje o vabilu na temo jugonostalgije izrazil tudi zunanji minister v prvi vladi republike Slovenije Dimitrij Rupel. »Tisti, ki vabijo na dogodke v zvezi z jugonostalgijo, ne vedo veliko o Jugoslaviji. Ko bi vedeli malo več, ne bi bili tako navdušeni. Jugoslavija je bila za vse nas neka težava, ker smo 45 let živeli relativno slabo v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Slabo smo živeli in bili smo podvrženi neki diktaturi. Temu se predajati kot nečemu dobremu, je kratkoumno.«

Evroposlanci poslali pismo slovenski veleposlanici

Odzvali so se tudi slovenski evroposlanci iz politične skupine Evropske ljudske stranke. Na slovensko veleposlanico v Belgiji Barbaro Sušnik so naslovili pismo, v katerem so izrazili obžalovanje, da zaposleni na veleposlaništvu vabijo na dogodek praznika ob nastanku Jugoslavije. Kot so zapisali, je bila Jugoslavija država, ki je zaradi nevzdržne socialistične ekonomske politike propadla in smo jo Slovenci zapustili zaradi sistematičnega kršenja človekovih pravic in teptanja pravic narodov, ki so jo sestavljali. »Vabljenje na dogodke, ki zaznamujejo čase, ki smo jih s plebiscitom jasno zavrnili, z uradnega elektronskega naslova veleposlaništva ustvarja vtis, da veleposlaništvo to podpira,« so zapisali v pismu, ki ga je na omrežju X objavil predsednik NSi Matej Tonin. Zato od veleposlanice pričakujejo, da bo svoje zaposlene opozorila na neprimernost dejanja.

Dr. Dimitrij Rupel: »Jugoslavija je bila za vse nas neka težava, ker smo 45 let živeli relativno slabo v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Slabo smo živeli in bili smo podvrženi neki diktaturi. Temu se predajati kot nečemu dobremu, je kratkoumno.«

Zadeva mora dobiti epilog, sicer se bo ponavljala

Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so za STA pojasnili, da ni šlo za dogodek v organizaciji veleposlaništva, temveč za obvestilo o glasbenem dogodku, pri čemer je šlo za neustrezno presojo glede prepošiljanja vabila. »MZEZ je veleposlaništvo opozoril, da je to neprimerno,« so sporočili. A diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer je za Domovino povedal, da je komunikacija vendarle potekala prek uradnega elektronskega naslova, ki je pripadal ambasadi. Vabilo je res sicer poslala fizična oseba, a gre za fizično osebo, ki je zaposlena na ambasadi. Prepričan je, da gre za velik škandal in da ob njem ne moremo le zamahniti z roko in podati opozorila. »Ta zadeva mora dobiti nek epilog, sicer se bo ponavljala. Vemo, da se to ni zgodilo prvič. Že pred časom sem na družbenem omrežju zasledil, da je ena od najožjih sodelavk ministrice za zunanje zadeve objavljala jugonostalgične fotografije, kar je popolnoma v nasprotju z vrednotami, ki bi jih moral imeti nek diplomat ali nekdo, ki je zaposlen na državnotvornem ministrstvu.«

90 odstotkov ljudi se je odločilo za samostojno državo

Spomnil je, da smo se Slovenci konec 80. let, ko je nekdanja nedemokratična država Jugoslavija že dvakrat bankrotirala, ko so se kršile človekove pravice, ko je ekonomski standard padal, odločili, da gremo na svoje. »Šli smo na na referendum in smo ljudi vprašali, ali si želijo samostojne Slovenije. 90 odstotkov ljudi se je odločilo, da želi iz te nedemokratične Jugoslavije v svojo lastno državo. Slovenija je utemeljena na drugačnih vrednotah kot Jugoslavija in če se sedaj obujajo antivrednote in se jih mlajši generaciji predstavlja drugače, Slovenija na dolgo rok ne bo mogla funkcionirati dobro, saj bo notranje razcepljena glede teh ključnih vprašanj. Če bo del populacije še vedno verjel, da je bila nedemokratična država Jugoslavija nekaj dobrega in da so bile njene rešitve dobre, bomo imeli težave. Kot vidite, se te antivrednote že sedaj skušajo skozi stranska vrata pripeljati v naše družbene podsisteme. Saj vidite, kaj se dogaja. Mi smo ena od držav Evropske unije, ki ima javni zdravstveni sistem, kot ga imajo nekatere druge države, ampak je narejen po nekem modelu, ki je preživet, ki je bil prisoten pred 30 leti in ne deluje več. Sedaj pa vidimo podobno zgodbo pri ministrstvu za zunanje zadeve. A dokler tega vprašanja v Sloveniji ne bomo sistemsko naslovili, dokler se bo to lahko na tak način zlorabljalo, se situacija ne bo izboljševala. Hkrati nam bodo pa parametri pravne države, demokracije še naprej padali. Ker to je vzročno povezano. Tukaj bi bilo potrebno narediti en zelo jasen presek, ker vidite, da določene politične stranke v Sloveniji še vedno gradijo svojo narativo na antivrednotah, na katerih je temeljila takratna nedemokratična država.«

Tone Kajzer: »Slovenija je utemeljena na drugačnih vrednotah kot Jugoslavija in če se sedaj obujajo antivrednote in se jih mlajši generaciji predstavlja drugače, Slovenija na dolgo rok ne bo mogla funkcionirati dobro, saj bo  notranje razcepljena glede teh ključnih vprašanj.«
Izbrano za naročnike
»Bolje bo, da umremo kot hrabri možje in ne kot strahopetci!« (21. del)
110 let od 1. svetovne vojne: Celjski pešpolk se ni umaknil niti za ped (20. del)
Na vesla od Komiže do Palagruže (3/5)
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Miroslav Pačnik, domoljub: »Kako sem Josipu Brozu odrezal glavo«
  • 22. 12. 2025
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
  • 17. 04. 2026