V Sloveniji 60 odstotkov mladih živi pri starših
Na začetku letošnjega leta je bilo v državi 313.024 prebivalcev, ki so stari od 15 do 29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 14,6 odstotka, kar je za približno 138.000 ali 7,8 odstotne točke manj kot leta 1991.
Delež mladih je bil lani najnižji v Bolgariji, in sicer 14,1 odstotka, najvišji pa v Cipru, in sicer 20,2. Slovenija je bila na repu držav EU, povprečje EU je znašalo 16,2 odstotka. Leta 2022 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 48,2 odstotka mladih prebivalcev Slovenije starih med 19 in 24 let. Na ravni držav EU je Slovenija po tem kazalniku vodilna. Najnižji delež od držav Evropske unije ima Luksemburg, in sicer 9 odstotkov. Brezposelnost med mladimi je znašala 8,2 odstotka in je bila za 4,1 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Leta 2022 je v Sloveniji s svojimi starši še vedno živelo 59,1 odstotka mladih v starostni skupini med 18 in 34 let. Takih fantov v tej starostni skupini je bilo 67,1 odstotka, deklet pa 50,2 odstotka. Povprečje Evropske unije je 49,4; najmanjši delež so imeli na Švedskem (12,5 odstotka), najvišjega pa na Hrvaškem (78,2 odstotka).
Delež mladih je bil lani najnižji v Bolgariji, in sicer 14,1 odstotka, najvišji pa v Cipru, in sicer 20,2. Slovenija je bila na repu držav EU, povprečje EU je znašalo 16,2 odstotka. Leta 2022 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 48,2 odstotka mladih prebivalcev Slovenije starih med 19 in 24 let. Na ravni držav EU je Slovenija po tem kazalniku vodilna. Najnižji delež od držav Evropske unije ima Luksemburg, in sicer 9 odstotkov. Brezposelnost med mladimi je znašala 8,2 odstotka in je bila za 4,1 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Leta 2022 je v Sloveniji s svojimi starši še vedno živelo 59,1 odstotka mladih v starostni skupini med 18 in 34 let. Takih fantov v tej starostni skupini je bilo 67,1 odstotka, deklet pa 50,2 odstotka. Povprečje Evropske unije je 49,4; najmanjši delež so imeli na Švedskem (12,5 odstotka), najvišjega pa na Hrvaškem (78,2 odstotka).
Povezani članki
Zadnje objave
SI-CERT obravnava več primerov prevzema Viber računa
17. 11. 2026 ob 15:15
12.000 evrov naj bi bilo namenjenih podkupovanju sodnika
17. 11. 2026 ob 14:32
Vodja Salvadorja Bukele poskuša ukrotiti tolpe Haitija
17. 11. 2026 ob 14:16
Slovenija raste hitreje od evrskega območja, naložbeni zagon pa popušča
17. 11. 2026 ob 13:06
Kajzer opozoril, da diplomacija ni ulični aktivizem
17. 11. 2026 ob 12:13
Ekskluzivno za naročnike
BRIF: Katja Kokot pokazala, kaj manjka slovenski politiki
17. 11. 2026 ob 9:00
Kako močna je v resnici Resni.ca?
17. 11. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
03
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
AVG
29
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
SEP
26
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] BRIF#11: Bo Janša res prepovedal Inštitut 8. marec? (14. 11. 2026)
14. 11. 2026 ob 10:08
4 komentarjev
Sonatine
Razmišljam , ali ni prav življenje pri starših tam do 40. leta in čes eden od glavnih razlogov, zakaj se ti mladi nikdar na poročijo ali živijo "na koruzi", posledično pa nimajo otrok, pa tudi nobenega zagona in ambicij ne, saj je zanje doma že vse preskrbljeno, v glavnem na račun njihovih staršev in prihodkov. ki jih ti imajo. Mladi, ki ga starš po 18. letu "prisili" v samostojno življenje, se bo namreč že iz osamljenosti hitro poparčkal, kar potem hitro vodi v skupno življenje in k rojstvu otrok, če ne drugače, se otroci zgodijo "po nesteči". Tako pa te odrasle posameznike starši s pretiranim ujčkanjem pravzaprav nepovratno uničujejo, saj z njih praviloma ni nič, ne v smislu družinskega življenja, ne uspehov na kariernem področju, ali, Bog ne daj, celo pri kakšni inovacijski dejavnosti. Skratka, pohabili so te mlade starši, ki si s tem nakopljejo še doživljenjsko breme in razvajene riti, ki po smrti staršev niso več sposobne samostojnega preživetja in se mnogi samski moški kar zapijejo. Katastrofa.
Moj oče mi je ptavil, fa je bil star 16 let, ko mu je njegov oče kupil obleko, stisnil par dinarjev, ravno za par obrokov, in ga spodil z doma češ, naj se izuči iz poklica, ki si ga želi opravljati. Oče je šel v Celje, ljer se je obrti učil pri nekem mojstru, in je šele kasneje, ko je že bil poročen in imel nas otroke, končal srednjo tehnično šolo. Po vojni rojeni otroci niti niso imeli kaj boljših izbir, sploh pa ne tisti, ki so prihajali s podeželja. Materini bratje, ki so se zašolali in končali fakultete že v tistih časih, so šli od doma kot mladi pobje, v internat in nato so kot najemniki v luknjah, skorajda nedostojnih življenja, delali, da so se med študijem pteživeli. Čista najemniška soba je bila luksuz. Pa jim je vsem uspelo. Razjajeni milenijci pa danes samo še jamrajo in kritizirajo. Najraje z domače zofe, kamor jim mati k riti nosi prigrizke, da se sončki ja ne bi kaj zmatrali, in Bog ne daj, spotili....
Vera
So precej na komot, prepričani, da se živeti sam ne splača. Raje prenašajo tastare in jamrajo, da ne morejo nič. Če res nisi geografsko prisiljen, ostajaš doma. Problem je tudi previsok odstotek terciarnega izobraževanja, takega ima verjetno samo še Kosovo. Študira skoraj vsak. Ne samo, da jim mamice brišejo ritke do 30 leta, še bolj jim jih država oz. celotna družba. Sicer so pa - mnogi mladi - izredno fajn ljudje!
Sonatine
Tako, kot ste povedali, Vera!
MEFISTO
Kako naj bo drugače, ko pa mamice svojim srčkom do 30. leta brišejo ritke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.