V NSi so prepričani, da so spremembe kazenskega zakonika nujne

Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila dopolnitve Kazenskega zakonika, s katerimi bi napadi na zdravnike in zdravstveno osebje postali kaznivo dejanje. Poslanka Iva Dimic je na novinarski konferenci poudarila, da je to nujno potrebno – zdravstveni delavci so pri svojem delu namreč pogosto izpostavljeni nasilju.

Kar 89 odstotkov zdravstvenih delavcev je bilo na delovnem mestu že žrtev verbalnega nasilja, 41 odstotkov pa žrtev fizičnega nasilja. Zaskrbljujoči so tudi podatki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V letu 2023 so namreč zabeležili 481 pomiritev agresivnih pacientov, od tega 51 primerov neposrednega fizičnega napada na zdravstveno osebje. Več kot 90 odstotkov vseh napadov se je zgodilo v urgentnem bloku. Policija je posredovala v 86 primerih. Nasilje se povečuje tudi v lekarniški dejavnosti. Zaradi stopnjevanja nasilnih dogodkov v zdravstvu je sicer že pred časom potekala kampanja »Ne! Nasilju v zdravstvu«. Pobudo so podpirale osrednje organizacije, ki predstavljajo zaposlene v zdravstvu, poleg predlagateljev (članic Zdravniške zbornice Slovenije) tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Lekarniška zbornica Slovenije. Pridružili so se tudi sindikati in stroka. Julija 2024 so v državni zbor odnesli 7.561 overjenih podpisov podpore in Predlog zakona za spremembo kazenskega zakonika. »Veseli nas, da lahko v parlament, hišo demokracije, oddamo predlog spremembe kazenske zakonodaje, ki predstavlja kamenček k urejanju razmer v zdravstvu. Upamo, da bo ta sprememba prispevala k zmanjšanju nasilja v zdravstvu in bo tako zdravstvenim delavcem, kot tudi ljudem, ki sistem uporabljajo, omogočala varno in mirno obravnavo, kadar to potrebujejo,« je takrat ob sklepnem dejanju kampanje dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. 

Odbor DZ-ja za pravosodje je v začetku oktobra 2024 nato z devetimi glasovi proti in enim glasom podpore odločil, da predlog novele kazenskega zakonika ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlogu so nasprotovali v koaliciji, podprli so ga v NSi-ju, poslanci SDS-a pa so sejo protestno zapustili. »Ni primerno, da se je zdravniška zbornica lotila te težave s spremembo kazenskopravne zakonodaje, z najbolj represivnim zakonom v naši državi,« je dejala Urška Klakočar Zupančič, ki je opozorila na možnost protiustavnosti predloga novele, češ da bi se vzpostavila neenakost pred zakonom. Opozorila je tudi, da zdravstvenih delavcev ni mogoče enačiti z uradnimi osebami, ki varujejo javni red in mir.

🎥 Zdravnike in zdravstvene delavce je treba zaščititi pred nasiljem. S tem bomo poskrbeli tudi za paciente, saj bodo učinkoviteje obravnavani. @IvaDimic1 ob vložitvi dopolnitev Kazenskega zakonika, da napad na zdravstveno osebje postane kaznivo dejanje pic.twitter.com/ukUrLcibcA

 

— NSi (@NovaSlovenija) February 10, 2025

Dimic: Vlada za zaščito zdravstvenih delavcev ne stori nič

NSi predlaga vzpostavitev kaznivega dejanja v 201. členu, ki govori o ogrožanju varnosti pri delu. Po predlogu dopolnitve bi temu členu sledil 201. a člen, ki bi opredeljeval napad na zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ko izvaja zdravstveno obravnavo oziroma opravlja naloge, povezane z zdravstveno obravnavo. Poslanka Iva Dimic je pojasnila, da predlagajo rešitev v delu, ki je dejansko relevanten, zato tokrat po njeni oceni to ne bo razlog, da v koaliciji takšnega predloga ne bi podprli. Poslanka je med drugim še poudarila, da vlada Roberta Goloba nasilno vedenje samo spodbuja s tem, ko proti zdravnikom izvaja gonjo. S tem povečuje pritisk na zdravnike in povečuje tveganje za napade.

Dopolnitev zakonika daje jasen signal, da v NSi ne tolerirajo nasilja nad zdravstvenimi delavci in nasilja na splošno. »Več anket in raziskav kaže, da pacienti ali njihovi spremljevalci nad zdravstvenim osebjem izvajajo verbalno nasilje z žaljivkami, preklinjanjem, ustrahovanjem, grožnjami, nadlegovanjem, se nespoštljivo vedejo in se z osebjem, ki opravlja zdravstveno obravnavo, prepirajo. Prisotno je tudi fizično nasilje, pri katerem prevladujejo brce in udarci«, je navedla Dimic. Prve izgrede so zaznale že raziskave leta 2008, od takrat pa je statistika čedalje slabša. S predlagano dopolnitvijo Kazenskega zakonika se zagotavlja večje kazenskopravno varstvo zdravnikov, zdravstvenih delavcev in sodelavcev. S predlogom pa se po besedah poslanke krepijo tudi pacientove pravice do pravočasne in kakovostne obravnave. Zdravniki, ki v delovnem okolju ne bodo žrtve nasilja, bodo pri svojem delu učinkovitejši, hkrati pa bodo manj bolniško odsotni zaradi težav, povezanih z nasiljem. Sankcioniranje kršiteljev bo na dolgi rok delovalo tudi preventivno. »Treba je narediti vse za zaščito zdravstvenih delavcev. S tem bodo zaščiteni tudi pacienti, njihova obravnava pa bo učinkovitejša in bolj kakovostna,« je sklenila poslanka. Po predlogu NSi bi za napad ali resno grožnjo bila predvidena zaporna kazen od šestih mesecev do treh let. V primeru grožnje z orožjem ali nevarnim predmetom oz. sredstvom ter ob telesni poškodbi zdravstvenega delavca pa zaporna kazen od šestih mesecev do petih let. Enaka kazen pa bi veljala tudi v primeru napada na dva ali več zdravstvenih delavcev.