V Ljubljani imamo kar 426 brezdomcev, med njimi tudi družine z otroki

V Ljubljani, najlepšem mestu na svetu, je kar 426 brezdomcev. Oktobra lani so jih v okviru evropskega projekta European Homelessness Count namreč prešteli, pred tem število ni bilo znano. V prestolnici se število brezdomcev nenehno povečuje – od leta 2016 do danes se je število obiskovalcev dnevnega centra Kralji ulice več kot podvojilo.

Na javni predstavitvi poročila o obsegu brezdomstva v Ljubljani so povedali, da je v prestolnici Slovenije kar 426 brezdomcev. 78 jih spi na ulici, 106 oseb pa prebiva v zapuščenih stavbah, improviziranih zavetiščih ipd. Okoli 200 ljudi torej nima urejenega bivališča in tudi ne uporablja zavetišč. Ostali bivajo v različnih zavetiščih, tudi v materinskih domovih in varnih hišah. Potem so še osebe, ki začasno živijo pri prijateljih ali pa so v zaporu oziroma bolnišnici. Kot je izpostavila Hana Košan iz Kraljev ulice, je bila med 426 anketiranimi tretjina žensk.

Okoli 200 ljudi nima urejenega bivališča in tudi ne uporablja zavetišč.

Polovica brezdomcev je starih 30-49 let, več kot 30 odstotkov pa je starejših od 50 let. Povečuje se tudi število mladih, sedem odstotkov brezdomcev je starih med 18 in 24 let. Predsednica društva je izpostavila, da gre v 10 odstotkih primerov za družine z enim ali več otroki. 43 odstotkov anketiranih je povedalo, da so v takšnem položaju že več kot pet let. Raziskava je pokazala, da prevladujejo osebe, ki so brez doma ostale zaradi družinskih težav. Sledijo finančne težave, nasilje v družini in zdravstvene težave. Nekateri so na cesti pristali zaradi prenehanja najemnega razmerja. 20,4 odstotka anketirancev je poročalo, da nikoli niso živeli v varni obliki nastanitve. 

Čeprav se Slovenija rada ponaša s tem, da je socialna država, kar 14 odstotkov brezdomcev ne prejema nobene pomoči ali dohodka. Nekateri prejemajo pokojnine, približno polovica pa je povedala, da prejema socialno pomoč. Po besedah Košanove so ravno posamezniki, ki bi rabili največ podpore, zaradi bivanja na ulici pogosto življenjsko ogroženi.

Mestni stanovanjski sklad na Poljanski gradi novo zavetišče, sobe bodo namenjene samskim osebam – kar predstavlja večino brezdomnih oseb. Novo zavetišče bo po napovedih nudilo tudi hitro pomoč. Vendar pa je Košanova opozorila, da ne bo dovolj kapacitet za vse brezdomce – po navedbah je namreč predvidenih 36 bivalnih enot za srednjeročno bivanje in najmanj 32 ležišč za prenočevanje brezdomcev. Poleg tega so po njenih besedah zavetišča lahko le začasna rešitev, ni pa to trajna rešitev za brezdomstvo. Raziskavo bodo letos ponovili, poročilo pa je v celoti dostopno tukaj.