V Jugoslaviji ni bilo (za) vse lepo

In kaj ste želeli povedati s svojo repliko, g. Toni? Da je bilo življenje v Yugi "čisto fajn"? Ni bilo, trdim jaz. Ne za vse. Kot tudi zdaj za marsikoga ni. Za lenuhe pri koritu je pa seveda bilo in je "čisto fajn".

Ta rdeči so prodajali otroke:

Ukradeni otroci: v 70. in 80. letih naj bi bilo v Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov

Članek je objavljen na RTV SLO spletnih straneh, preberite ga.

Dobro napisano, ga. Milena!

Tistemu Jenullu pa tole: čisto dobro so garale ženske v fabrikah pri 40° poleti. V tekstilnih tovarnah, v čevljarstvu - tam tudi s strupenimi lepili - za njihovo zdravje so skrbeli tako, da jim je pripadalo 0,5 l mleka na dan. Vem, ker sem bila ena od njih. Kot kmečka hči nisem imela nobene štipendije, zato sem šla delat v fabriko, da sem si lahko plačala večerno šolo. Morje? Malo morgen. Dopust in vsako prosto uro sem porabila za delo na kmetiji. Pa ne samo jaz. Industrijski delavci iz bloka so po šihtu hodili pomagat na kmetijo. Za mleko, drva, krompir. Niso skakali v gatah in kolesarili po Ljubljani, ker jih nihče ni plačal za take bedarije. "Čisto dobro" je bilo treba delati za preživetje.

Če si kaj želim, je to, da se Yugoslavija ne vrne nikoli več. Pa nisem prepričana, da se mi bo želja izpolnila. Preveč "duševnih maloposestnikov" hodi po naši domovini.