Trnovčani za postavitev impozantnega Plečnikovega parlamenta – Katedrale svobode

V župniji Ljubljana Trnovo so na najvišje predstavnike države, Cerkve in ljubljanske občine naslovili pobudo za postavitev Plečnikovega parlamenta oziroma Katedrale svobode, kot si jo je leta 1947 zamislil velikan slovenske arhitekture Jože Plečnik. Pobuda za gradnjo impozantnega poslopja sicer ni nova, so jo pa ponovno obudili po več opozorilih priznanih strokovnjakov, da temu svetovno znanemu arhitektu Slovenci ne namenjamo dovolj pozornosti, zaradi česar je v svetu celo bolj poznan kot doma. V času, ko se gradbena dokumentacija neskončno širi, končni arhitekturni izplen mest pa pogosto ne ponuja več presežkov, bi postavitev Katedrale svobode ponovno definirala identiteto glavnega mesta, poudarjajo pobudniki.

Predlagajo referendum o postavitvi

Arhitekt Jože Plečnik je vrsto leto živel in delal v župniji sv. Janeza Krstnika Ljubljana Trnovo in domačini so nanj zelo ponosni. Bil je tudi zelo dober prijatelj z župnikom Franom Saleškim Finžgarjem in je polovico svojega vrta odstopil župniji. Hvaležen spomin nanj je eden od vzgibov za pripravo pobude o tem njegovem še neuresničenem projektu, je v imenu pobudnikov sporočil Mitja Borko.

Pobudo so 17. septembra poslali ministrici za kulturo Ignaciji Fridl Jarc, saj ocenjujejo, da je to ministrstvo najprimernejši nosilec tega prestižnega projekta, v vednost pa tudi vsem štirim predsednikom, vključno s premierjem Janezom Janšo in predsednico republike Natašo Pirc Musar, pa nadškofu in metropolitu Stanislavu Zoretu ter ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Kot poudarjajo pobudniki, gre za projekt vseslovenskih razsežnosti, zato naj postane projekt vseh državljanov in državljank, ki naj se o njem odločijo na referendumu.

Plečnik v rojstnem mestu nima niti obeležja

Slovenska prestolnica namreč nosi neizbrisljiv pečat enega največjih arhitektov preteklosti. Jože Plečnik je iz provincialnega mesta z edinstvenim prepletom kopne, vodne in simbolne osi ustvaril svetovno prepoznavno arhitekturno mojstrovino. Njegovo delo, ki je od leta 2021 vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, Ljubljano postavlja ob bok Gaudijevi Barceloni ali Palladijevi Vicenzi, so prepričani pobudniki.

Kljub temu pa se slovenski narod po mnenju umetnostnih zgodovinarjev v njegovo delo premalo poglablja. Na to večkrat opozarja tudi umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek,  ki se je v župnijskem listu pred leti vprašal, kako da do svojega največjega umetnika nimamo niti toliko spoštovanja, da bi mu v rojstnem mestu posvetili primerno obeležje vseslovenskega pomena. Medtem ko Plečnikove sledi občudujemo na vsakem koraku – od mostov in tržnic do NUK-a, pa njegov najbolj vizionarski projekt še vedno ostaja zaprt v rokopisih in arhivih.

120 metrov v višino

Katedralo svobode oziroma Plečnikov parlament je arhitekt leta 1947 zasnoval na povabilo Ferda Kozaka, takratnega predsednika ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Stavba je bila mišljena kot absolutni simbol slovenske državnosti, svobode in suverenosti.

Njena vizualna podoba temelji na masivni kvadratni tlorisni osnovi, iz katere se dviga valjasto dvonadstropno poslopje, obdano s poševnimi stebri, vse skupaj pa krona mogočen stožec, ki se vzpenja do 120 metrov višine. Čeprav je Plečnik v svojih prvotnih razmišljanjih omenjal celo postavitev na Ljubljanskem gradu ali v parku Tivoli, danes strokovnjaki in arhitekti, med njimi pokojni arhitekt Janez Suhadolc, predlagajo umeščanje parlamenta na primernejše lokacije v središču mesta – denimo na tako imenovani južni trg znotraj kareja med Čopovo, Wolfovo in Slovensko cesto.

Cena? Okoli 360 milijonov evrov

V povojnem času so politične, gospodarske in finančne okoliščine uresničitev te ideje preprečile. A kot poudarjajo pobudniki, se danes, ko samostojna Slovenija že desetletja ponosno stoji kot polnopravna članica evropske skupnosti in uporablja skupno valuto, odpira vprašanje, ali ne premoremo dovolj pogona in vizije, da uresničimo sanje generacij. Obstoječi idejni načrti, prerezi in makete v merilu so po njihovi oceni povsem zadostni za pripravo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja.

Po grobih ocenah bi obsežen kompleks obsegal okoli 45.000 kvadratnih metrov površin, finančna ocena izgradnje pa bi se vrtela okoli 360 milijonov evrov. Kot poudarjajo pobudniki projekta, gradnja ne bi smela biti nepremostljiva ovira, temveč nacionalni ponos. V obdobju, ko se gradbena dokumentacija neskončno širi, končni arhitekturni izplen mest pa pogosto ne ponuja več presežkov, bi postavitev Katedrale svobode ponovno definirala identiteto glavnega mesta.