To so resnične težave slovenskih domov starejših, njihovih stanovalcev in celotne družbe

Po včerajšnji oddaji Tarča na temo obrazcev, ki so jih v domovih za starejše izpolnjevali zdravniki, so danes nadzor zahtevali v zvezi društev upokojencev Slovenije, zdravstveno ministrstvo pa je nadzor že naročilo Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Nadzor je potrebno opraviti, da bi ob morebitni ponovitvi izbruha koronavirusa lahko ravnali bolje. A resnični problemi slovenskih domov starejših niso obrazci, namenjeni pomoči in ustreznejšemu ravnanju, temveč dolgoletno zanemarjanje področja oskrbe starejših; tisoči čakajočih, milijoni, zapravljeni za študije, odsotnost resničnega nadzora in merjenja kakovosti in predvsem kapacitete, ki močno zaostajajo za povpraševanjem, ugotavljamo v komentarju uredništva.


Nadzor oskrbe v času epidemije bodo po navodilih Ministrstva za zdravje opravili v 11 domovih starejših, in sicer v DSO Metlika, Ljutomer, Vič Rudnik, Črnomelj, Kamnik, Lucija, domovih upokojencev Šmarje pri Jelšah in Center Tabor - Poljane, domu Viharnik v Kranjski Gori, v MGC Bistrica v Domžalah in Centru starejših v Horjulu. Predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je k takemu nadzoru pozvala že pred časom. Kot je poudarila, ne gre za iskanje krivcev z namenom, da bi jih »odstavili« ali kako drugače kaznovali, ampak za ugotavljanje slabih praks, ki jim morajo slediti predlogi in ukrepi za izboljšanje.

Tako minister za zdravje Tomaž Gantar, kot tudi zdravnik Igor Muževič, sta v včerajšnji Tarči poudarila, da pri obrazcih, ki jih niso uporabljali povsod in niso bili načrt paliativne nege, ni šlo za odrejanje, kdo iz domov starejših bo smel na bolnišnično zdravljenje in kdo ne, temveč za list, s katerim bi imel zdravnik, ki bi sprejel v obravnavo bolnika s covidom-19, informacije o njegovem zdravstvenem stanju pred okužbo, kar bi pomagalo pri odločanju o poteku zdravljenja v primeru hitrega poslabšanja. Podobni odzivi so danes prihajali tudi iz drugih naslovov. Hkrati pa tudi kritike včerajšnje Tarče.

Kako je to sprevrženo! Brskati nazaj po nujnih ukrepih v času najhujše krize in se izživljati s primerjavami z drugimi državami, ki so bile v podobni situaciji ter izbirati le tiste primere, ki so bolj primerni za pavšalna javna obtoževanja!

— Anton Tomazic (@AntonTomazic) June 4, 2020

Koronavirus v nekaj več kot 10 % domov

"Od več kot 100 domov je okužba prišla v dobrih deset, pri nekaterih zgolj z osebjem, ki smo ga pravočasno umaknili iz delovnega procesa, da se okužba ni premaknila na stanovalce. Pri stanovalcih smo več kot en primer odkrili v 6 domovih, v 4 domovih je bil potek epidemije oziroma sam prenos naprej uspešno ustavljen, pri dveh žal ne," je na današnji novinarski konferenci dejal direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. Za pomoč pa so v domove starejših napotili tudi strokovnjake iz bolnišnic, zdravnike in medicinske sestre, ki so pomagali pri organizaciji dela, izvajali izobraževanja in sodelovali pri oskrbi bolnikov.

Situacijo so dodatno pojasnjevali v nekaterih domovih starejših. Za primer: V najbolj izpostavljenem, šmarskem domu upokojencev, je za Covid-19 (do 27. 5.) zbolelo 124 oskrbovancev. Od tega jih je okužbo v domu prebolelo 86 (skoraj 70 odstotkov). Zaradi, oziroma z okužbo pa je umrlo 38 oskrbovancev, od tega 15 v bolnišnici. Nekateri so v domu umrli tudi po tem, ko so se ozdravljeni in COVID-19 negativni iz bolnišnice že vrnili. Povprečna starost umrlih je bila 86 let, umrli so predvsem zaradi večih pridruženih bolezni. Okužilo pa se je tudi okrog 40 zaposlenih.

Rozman je poudaril, da na nobeni točki niso zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnico obravnavo potrebovali. V Splošni bolnišnici Celje so poudarili, da so v bolnišnico sprejeli vse oskrbovance DSO, ki so jih k njim napotili napotni zdravniki. Strokovni direktor dr. Vindišar pa je poudaril, da so poskrbeli za vse tiste oskrbovance doma, ki so potrebovali hospitalno zdravljenje, pri tem pa obveščali tudi svojce.

Na #tarča je toliko, toliko zavajanj, da TW ne prenese vseh popravkov.
Bom samo rekel, da smo se zares trudili, da bi čim več ljudem pomagali med #COVID19. Nekaterim pa smo omogočili dostojanstveno slovo.

— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) June 4, 2020

Vsako leto bolj pereč problem: Oskrba starejših

Včerajšnja Tarča je znova, sicer le z omembo gosta mimogrede, odprla še eno slovensko rak rano. Namreč celosten sistem oskrbe starejših in posebej razmere v domovih starejših. Ti se že leta soočajo s prostorsko stisko, pomajkanjem osebja tako na nivoju zdravstvene kot tudi socialne oskrbe.

Konec lanskega leta smo imeli v javnih domovih starejših skoraj 13.500 mest za starejše, pri koncesionarjih dobrih 5300 in v posebnih zavodih za starejše 2253 mest. Vse skupaj je bilo na področju instituconalnega varstva na voljo dobrih 21.000 mest.

Povpraševanje je na drugi strani tako veliko, da bi ljudje na čakalni listi ostali tudi v primeru, da bi imeli v domovih starejših na voljo še enkrat toliko mest, kot jih imamo danes. Konec lanskega leta je bilo na listi za sprejem v dom starejših 26.000 ljudi, od tega jih je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov 11.000 takšnih, ki bi posteljo potrebovali takoj.

Država je zadnja domova starejših zgradila pred dobrimi 15 leti, kasneje so bile ponekod dodane le nekatere nove enote in oddelki. V zadnjem desetletju smo na tem področju dobili za preko 70 milijonov študij, s katerimi bi lahko zgradili vsaj deset novih domov starejših. Hkrati tako v medijih, kot tudi na socialnih omrežjih in blogih ves čas krožijo pričevanja vojcev o katastrofalnih pogojih v domovih starejših, o neprimerni oskrbi, neprimernem odnosu, podhranjenosti, celo poniževanju ljudi. Slovenija sicer velja za najhitreje starajočo državo v Evropi, zato je pričakovati, da se bo tanje na tem področju še slabšalo.

Če se bo nadaljevala takšna medijska obravnava zdravnikov, ki so se na višku epidemije cele dneve do izčrpanosti borili na prvi frontni črti v DSO (in zbolevali tudi sami), ob drugem valu v domove več ne bodo dobili nikogar. Kdo jih bo potem nadomestil, novinarji RTV Slovenija?

— Rok Č. (@Rok_DS) June 4, 2020