To ni šala: Alenka Bratušek s kampanjo v slogu tatu, ki vpije: "primite tatu!"

Vir foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Več kot milijardo evrov je po ocenah poznavalcev potencialna izpostavljenost države Slovenije zaradi razlastitve lastnikov podrejenih obveznic na neprimeren način (neustrezen poseg v zasebno lastnino brez omogočenega pravnega varstva) v času sanacije bank pod vlado Alenke Bratušek. 

V času nastajanja bančne luknje je bila Bratuškova direktorica direktorata za proračun in nadzornica v NKBM, ki so jo bremenili slabi krediti. V času njenega vodenja države je Slovenijo na trgih zadolževala po izjemno visoki obrestni meri, ker je zavračala poceni denar iz mehanizmov pomoči Evropske unije.

Logično bi bilo za pričakovati, da bi političarka s takšnim bremenom svojo politično preteklost skušala pustiti globoko v pozabi. Prav zato je toliko bolj presenetljiva poteza te stranke, da z /neformalno/ predvolilno kampanjo pred aprilskimi državnozborskimi volitvami na plan povleče ravno tiste čase. 

Po Sloveniji so se pojavili plakati, na katerih iz SAB državljanom sporočajo, da so enkrat Slovenijo že rešili pred bankrotom.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, Bratuškova uporablja taktiko tatu, ki vpije »primite tatu!« Redkokateri slovenski politik je namreč bolj odgovoren za vrtanje proračunskih lukenj kot prav Bratuškova.

Ko spregovorijo številke, se lahko upravičeno vprašamo, kaj je Bratuškovi, da na zanjo najbolj inkriminirajočem področju ob zanašanju na kratek spomin volivcev ni enostavno tiho. Namesto da z negativno zastavljeno kampanjo izziva k ponovnem odkrivanju tega, kaj se je pred desetletjem dogajalo in kakšna je bila pri tem njena vloga.   

»Gre za gospodarski kriminal, ki ga izvaja stranka SDS. To je njen način delovanja in tak način delovanja je v letih 2004 do 2008 skopal milijardno davčno luknjo, ki smo jo morali kasneje sanirati davkoplačevalci. […] Tisti, ki podpirajo vlado pa so enako krivi.« To je izjava Alenke Bratušek v Tarči, ki so jo na TV Slovenija predvajali 4. novembra, le nekaj dni, preden so Slovence ponosno o svojem reševanju Slovenije obvestili še prek jumbo plakatov.



Nekateri so plakate SAB-ja že "ustrezno" korigirali:

https://twitter.com/VolkMarinca/status/1457599958035611651

 

Bratuškova je bila v časih, ko se je po njeno vrtala bančna luknja, direktorica direktorata za proračun


A ta ista Alenka Bratušek je bila od leta 2006 do leta 2012 direktorica direktorata za proračun, tja pa jo je postavil finančni minister Andrej Bajuk, koalicijski partner Janeza Janše. Leta 2006, ko je tedanji šef Umarja Janez Šušteršič vlado Janeza Janše opozarjal, da se bo proračun zaradi znižanja davkov, ne pa tudi znižanja potrošnje, soočil s proračunsko luknjo, se je na opozorila na tiskovni konferenci silovito odzvala prav Alenka Bratušek ter jih zavrnila kot neosnovana. 1. Janševa vlada je zadnje leto mandata res končala z uravnoteženim proračunom ter z zgodovinsko nizkim javnim dolgom pri 21 % BDP.

Leta 2008 se je zamenjala vlada, pa tudi gospodarske razmere, ki so po zlomu nekaterih ameriških bank svet potisnili v recesijo. A Pahorjeva vlada na gospodarski obrat ni odreagirala in kljub upadu prihodkov nadaljevala z visoko proračunsko potrošnjo, ki jo je pokrivala z zadolževanjem.

Slovenija se je sicer zavezala, da bo do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj zmanjšala pod zahtevane 3 % BDP, kar pa Bratuškovi in Francu Križaniču, ki je bil tedaj finančni minister, ni uspelo. S tem je Slovenija v očeh tujih vlagateljev postala neverodostojna država in zahtevani donosi oz. povedano drugače, obresti za zadolževanje Slovenije, so začeli naraščati ter celo presegli mejo 7 %, kar je dolgoročno povsem nevzdržno.

Šele nastop ministra Janeza Šušteršiča in odhod Bratuškove z mesta direktorice proračuna je prinesel zmanjšanje proračunskega primanjkljaja z bolečim ZUJFom, ki so ga takrat močno kritizirali iz leve opozicije, vendar v celoti ohranili, ko so dobro leto kasneje znova prišli na oblast. Prav ti ukrepi pa so znova vzbudili zaupanje vlagateljev, tako da se je lahko Slovenija znova zadolževala, po nekoliko nižjih obrestnih merah, še vedno krepko nad 5 %, ko je vlado prevzela Bratuškova.

Alenka Bratušek kot nadzornica NKBM odpisovala sporne kredite


V času vlade Alenke Bratušek se je Slovenija zadolževala trikrat, prvič po več kot 5, drugič po več kot 4 in tretjič po več kot 3 % obrestni meri. Največja zadolžitev pa je bila potrebna prav za sanacijo slovenskih bank, ki jih je morala država takrat dokapitalizirati z več kot tremi milijardami evrov.

V nadzornem svetu ene izmed teh dokapitaliziranih bank je med letoma 2009 in 2011 sedela tudi Bratuškova in kot nadzornica sodelovala pri odpisovanju slabih kreditov, med drugim tudi sočlanom v nadzornem svetu.

Drago zadolževanje pod Bratuškovo je bilo tako v največji meri namenjeno sanaciji bank, v okviru katere so med drugim izbrisali imetnike podrejenih obveznic, zaradi česar Sloveniji še danes grozi, da bo morala oškodovancem plačati odškodnine, ki bi v skupnem seštevku lahko presegle milijardo evrov.

Tudi samo bančno luknjo je z divjimi tajkunskimi prevzemi v največji meri navrtala stara garda menedžerjev tovarišijskega kapitalizma, ki so večinoma pripadali krogom blizu strank, kjer je Bratuškova skozi svojo politično zgodovino menjala članske izkaznice. Od LDS preko Zaresa do Pozitivne Slovenije in danes Stranke Alenke Bratušek. Kredite so jim odobravali ali celo ponujali stari tovariši iz državnih bank.

Praktično edini, ki so k vrtanju luknje dodali "svoje" in bi jih lahko pripisali nastajajoči "desni" kapitalski kliki, so bili menedžerji Zvona 1 in Zvona 2, ki sta bila v lasti Mariborske nadškofije.

Reševanje Slovenije pred "evropsko trojko" bistveno podražilo sanacijo bank


Bančno luknjo bi lahko sanirali tudi bistveno ceneje, če bi se takrat vključili v sistem pomoči pri Evropski uniji, kot sta to storila Ciper in Irska. A Bratuškova je vztrajala, da bo Slovenijo obvarovala pred »evropsko trojko«, ki bi po interpelaciji slovenske levice razprodala državno premoženje in uničila socialno državo.

Zato je Bratuškova Slovenijo raje po bistveno višjih obrestnih merah zadolževala na trgu, za kar smo davkoplačevalci iz proračuna še dolga leta za obresti plačevali več kot milijardo evrov letno. Vlada Alenke Bratušek pa je pripravila tudi program privatizacije, prek katerega smo tako med drugim prodali letališče Jožeta Pučnika in Adrio Airways.

Dolg pod Bratuškovo narasel bolj, a od njega ljudje niso imeli prav veliko


V času vladanja Alenke Bratušek je dolg države narastel za približno 8 milijard evrov in pol, velik del pa je šel za sanacijo bank. Aktualna vlada je v enakem časovnem obdobju dolg države dvignila za šest milijard in pol, a je to storila po približno 20-krat nižji obrestni meri kot Bratuškova. Januarja letos smo se zadolžili celo po negativni obrestni meri.

Nominalno povečevanje javnega dolga Slovenije v milijardah evrov. Prav v času vlade Alenke Bratušek je krivulja najbolj strma. Klik za povečavo.


Bistvena razlika je tudi v namenu zadolževanja. Medtem ko je Bratuškova za vsako ceno želela, da se banke rešujejo mimo EU, je aktualna vlada izposojena sredstva namenila za pomoč podjetjem in gospodinjstvom med pandemijo, da je slovensko gospodarstvo ob izhodu iz pandemije eno najhitreje rastočih v Evropi, za ta denar pa se gradijo ceste, bolnišnice in domovi upokojencev. Ja, novi domovi upokojencev. Medtem, ko so prejšnje leve vlade delale le študije, je aktualna državi ponudila nove postelje, in to dejanske nove postelje, ne izpraznjene postelje zaradi v epidemiji umrlih starostnikov.



https://twitter.com/Johanca_4me/status/1457580515901509633?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1457580515901509633%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=http%3A%2F%2Fwww.politikis.si%2F2021%2F11%2Fsab-se-s-panojev-norcuje-iz-drzavljanov-lazniva-bratuskova-resevala-tajkune-ne-drzavo-in-davkoplacevalce-zapitke-njenega-pocetja-placujemo-vsi%2F
KOMENTAR: Peter Merše
Lahko bi se potuhnila in upala, da ne bo kdo dregnil v to zanjo bolečo temo, namesto tega jo obeša na veliki zvon …
Alenka Bratušek je med objektivno najodgovornejšimi slovenskimi politiki za katastrofalno javnofinančno situacijo, s katero se je država morala spopadati v minulem desetletju in se bo, če bodo razlaščeni lastniki podrejenih obveznic uspešni na sodiščih, še morala naslednje desetletje. Samo zadolževanje ni nujno slabo. Če si izposojamo poceni in dobro investiramo, smo lahko celo na boljšem. Če pokrivamo zavožene posle nasedlim tajkunom ter zavračamo poceni denar EU-ja iz ideoloških razlogov, pač ne. V tem je ključna razlika med zadolževanjem Bratuškove leta 2013 in Janševe vlade zadnje leto, ko so z denarjem v koronavirusni krizi gospodarstvo in podjetnike reševali pred bankrotom ter navadne ljudi pred izgubo dohodka. Ko je septembra letos po sodbi Evropskega sodišča postalo jasno, da zaradi načina reševanja bank pod njeno vlado Sloveniji grozi, da bo izbrisanim imetnikom podrejenih obveznic morala potencialno izplačati za več kot milijardo evrov odškodnin, se je Bratuškova potuhnila in verjetno upala, da ji sodba, katere posledice so v največji meri njeno maslo, ne bo preveč škodila. A ko je postalo jasno, da jo bodo z ignoriranjem njene odgovornosti dominantni mediji na tej temi "pokrili", se je opogumila in že po dobrih dveh tednih ob podpisu »povolilne« koalicije KUL v javnosti aktualni vladi očitala »zapitke«. Zakaj v predvolilni čas namesto s pozitivno vstopa z negativno politično kampanjo, ki je za ljudi z vsaj nekaj političnega spomina povsem bizarna, je veliko vprašanje. Najbrž je razlog v pomanjkanju programa in konceptov za prihodnost, morda pa tudi v občutku, da si takšna zavajanja ob prijateljski obravnavi dominantnih medijev lahko privošči.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike