Teorija ene generacije: na pragu nove prelomne spremembe?

Kaj bi odgovorili, če bi morali našteti 5 dogodkov, ki so odločilno zaznamovali 20. stoletje? Prepričan sem, da bi velika večina takšnih seznamov vsebovala obe svetovni vojni, največji v človeški zgodovini. Tudi brez revolucij in odločilnih sprememb v letu 1991 bi težko šli. Potem bi se mnenja začela bolj razlikovati. Nekateri bi verjetno vključili vietnamsko vojno, drugi korejsko, kulturne revolucije v Evropi leta 1968, pa iznajdbo računalnika in interneta ter njuno splošno uporabo itd.

Seveda je takšen seznam nujno subjektiven in zelo odvisen od območja, kjer bi ga sestavljali. Za Evropo so bili pomembni drugi dogodki kot za jugovzhodno Azijo, Indijo in Južno Ameriko. Celo v obdobju letal in elektronske komunikacije, ki navidezno krajšajo razdalje in brišejo meje. Zato se bom v glavnem osredotočil na Evropo

Dogodki naše dobe

Za izhodišče sem vzel 4 dogodke, ki so politično in kulturno odločilnega pomena za razvoj stare celine in našega prostora: najprej padec berlinskega zidu, razpad sovjetske zveze in padec komunizma v vzhodi Evropi. Čeprav se je ta proces začel že v zgodnjih 80. letih, je odločilni trenutek prišel leta 1991, ko je SZ dokončno razpadla.

Pred tem so bile ključnega pomena protesti in revolucije leta 1968, ki so po zaslugi študentskih gibanj zajele zahodno Evropo, Češkoslovaška je tega leta izkusila praško pomlad, ki so jo zadušili sovjetski tanki. To leto je tudi pomemben mejnik v kulturnem pogledu (pravice žensk, seksualna revolucija). In še druga (1939 - 1945) in prva (1914 – 1918) svetovna vojna, ki ne potrebujeta posebne utemeljitve.

Morda gre le za naključje, mogoče pa je tudi, da se večje spremembe in prelomi ponavljajo ciklično.

Enkrat na generacijo

Ko te letnice razporedimo na časovni trak, se nam pokaže zanimivo naključje. Med njimi je, skoraj kot po pravilu, minilo slabega četrt stoletja – natančneje 23 let. To povsem drži za leta 45-68-91, nekoliko drugače je le v razmerju med obema svetovnima vojnama. Med koncem prve in začetkom druge je minilo 21 let, seveda pa gre v obeh primerih za »dogodka«, ki sta trajala več let.

Kaj nam to pove? Morda gre le za naključje, mogoče pa je tudi, da se večje spremembe in prelomi ponavljajo ciklično. Če upoštevamo, da je 23 let tudi precej blizu starosti, pri kateri je v 20. stoletju povprečna Evropejka rodila prvega otroka[1], bi morda lahko trdili, da se takšni dogodki predvidljivo ponavljajo enkrat na generacijo.

Kaj nas čaka?

Morda vas zanima, če temu trendu lahko sledimo še dlje v preteklost. Pomlad narodov leta 1848 je bila natanko 66 (3x22) let pred prvo svetovno vojno, vmes sta se leta 1870 združili Nemčija in Italija, francoska revolucija pa je bila 59 let pred tem. Prikladna rešitev za nekaj manjkajočih let je dejstvo, da so v preteklosti ženske rojevale prej, kar bi čas ene generacije skrajšalo.

Kaj pa prihodnost? Če letnici 1991 dodamo 23 let dobimo 2014, če 25 pa naslednje leto 2016. Prihodnost je težko napovedati, v tem trenutku zgodovine pa je čutiti, da se pripravlja nekaj velikega. Seveda je takšne poljudne teorije nemogoče vzeti kot suho zlato, morda pa so cikli človeške zgodovine vseeno kaj več kot golo naključje

.