»Teoretičarka brez praktičnih izkušenj« o naslednji ministrici za zdravje komentirajo iz zdravstvenih vrst. Kaj je Valentina Prevolnik Rupel povedala na današnji predstavitvi?

Kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je danes predstavila odboru Državnega zbora (DZ) za zdravstvo. Med prioritetami je tudi večja dostopnost zdravnikov. Kandidatka bo s podporo koalicijskih poslancev predvidoma prestala zaslišanje, nato pa bo o njeni kandidaturi v petek odločal državni zbor.

V prvi izjavi za medije po napovedi kandidature je izrazila prepričanje, da bo zdravstveni sistem ob koncu njenega mandata nekoliko boljši, kot je zdaj, danes pa je povedala, kako bo dosegla napovedano. Med prioritete je že uvrstila dostop do kakovostnega zdravstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic.

Za strokovnjake je skoraj izključno neznanka.

Bešič Loredanovo zapuščino označila razmeroma dobro

Do zdaj neznanka, Valentina Prevolnik Rupel, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in članica strateškega sveta za zdravstvo, je analizirala interventni zakon, sprejet v času ministra Danijela Bešiča Loredana, ko so bile določeno obdobje v javni mreži vse opravljene zdravstvene storitve plačane po zaključku storitve.

Poudarila je, da imamo za razliko od drugih držav malo meril kakovosti in učinkovitosti zdravstva. »Ti merilniki so nujni, da lahko tako na primer pacienti predvidevajo, kakšni bodo zapleti po operaciji, kako dolgo bo okrevanje. Niti si izvajalci brez tega ne morejo izmenjevati dobrih praks. Vse to bomo skušali pripeljati v sistem na podlagi strategije kakovosti in varnosti,« je obljubila. Pripravljajo tudi zakon o kakovosti, ki bo podlaga za ustanovitev agencij za kakovost.

Spomnila je, da je v Sloveniji brez izbranega družinskega zdravnika okoli 140.000 ljudi, med katerimi​​ prevladujejo tujci, in dodala, da se le nekaj ljudi prijavi v tako imenovano ambulanto za neopredeljene. Meni, da je rešitve na tem področju smiselno prilagoditi vsaki občini posebej. V nekaterih občinah se dogaja, da se družinski zdravnik upokoji in ga v ambulanti nadomestijo specializanti in upokojeni zdravniki, a na papirju bolniki teh ambulant niso opredeljeni. V registrih se za neidentificirane štejejo tudi osebe, ki so prijavljene v ambulantah.

Po njenih besedah je stresni test, ki ga je opravil nekdanji minister Bešič Loredan, pripravil podatke, »da vidimo, kako naprej«. Test je pokazal, da plačilo po zaključku deluje, po opravljenih posegih, na primer pri operacijah krčnih žil, ne pomaga pa to plačilo pri tistih, kjer zdravljenje ni končano, torej ob prvih kardioloških pregledih, kjer je število nesprejemljivo dolgo. Čakanje se je močno povečalo. Posledično so tudi družinski zdravniki začeli hitro in zelo hitro izdajati več napotnic s stopnjami nujnosti, kar je po njenih besedah dodatno povečalo število nesprejemljivo dolgo čakajočih.

Sprostitev košarice pravic, kaj pa pravica do evtanazije?

Spregovorila je tudi o svoji napovedi, da bo treba sprostiti košarico pravic. Pojasnila je, da so ob uvedbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja določene storitve veljale za manj pomembne in so se pozneje bolj financirale iz te oblike zavarovanja. Večje storitve so bile financirane tudi iz dopolnilnega zavarovanja, vendar v manjšem obsegu in pretežno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dovolil plačilo po načrtu, zavarovalnice pa ponujajo dopolnilna zavarovanja, se je število nenujnih storitev, npr. število nenujnih reševalnih prevozov, povečalo. Oblikovanje dodatnega zavarovanja bo torej postavilo vprašanje, ali res želimo v enakem obsegu pokriti nenujne prevoze in »varčevati« na primer pri kardioloških pregledih – redefinicija košarice pravic bo torej nujna.

Na vprašanje o absentizmu je odgovorila, da trenutno v Sloveniji trajanje bolniške odsotnosti ni omejeno in ni zgornje meje, ki bi omejila bolniško odsotnost navzgor. Kot smo razumeli, je v pripravi nov interventni zakon, ki bo opredelil tudi ti dve področji.

Poslanka Nove Slovenije Iva Dimic je postavila tudi vse bolj aktualno vprašanje evtanazije. Predlog zakona o prostovoljni oskrbi ob koncu življenja bi moral biti po mnenju kandidatke predmet širokega soglasja in javne razprave. »Slabe prakse so zelo nevarne,« je opozorila in dodala, da nasprotuje sprejemanju zakona po nujnem ali skrajšanem postopku.

Strokovnjaki enotno: kandidatka je neznanka

Med zdravstvenimi strokovnjaki, ki smo jih spraševali glede njihovega mnenja glede kandidatke, so prav vsi poudarili njeno neznanost. Nihče od naših sogovornikov je ni poznal prej, zato so tudi do ocene nje kot osebe zadržani. Nekateri so poudarili, da je teoretičarka oz. raziskovalka, ki ji manjka praktična izkušnja.

Profesor nevrologije, strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana Simon Podnar je komentiral, da ji zagotovo manjkajo praktične izkušnje, saj je delovala zgolj kot teoretik, »vendar pa bi ta manko lahko nadomestila z dobrimi državnimi sekretarji, ki jim praktične izkušnje ne bi manjkale«.

Strokovnjak za nalezljive bolezni Federico V. Potočnik je dejal, da lahko reče le, da so jo kot državno sekretarko imeli tri mesece pred nosom, a so se zanjo odločili v zadnjem trenutku. »To kaže na hudo neoperativnost te vlade, zato upam, da bo mandat te ministrice – skupaj s celotno vlado – čim krajši. Če hočemo reforme, rabimo novo vlado.«

Točke, ki jih je predstavila na predstavitvi, so evolucijske in ne obetajo velikih rezov. Mnoge so sicer »kar dobre, ampak jih bo težje uveljavit kot napisati«, nam je še povedal Podnar. Nekatere pozitivne cilje vidi med drugim v reševanju problema čakalnih dob ter discipline resnosti pacientov, vendar si težko predstavlja, kako bi to lahko uveljavili v realnosti. Prav tako je še komentiral, da je izvajanje ukrepov v celoti naloženo na zdravnike same, kar jih bremeni.