Sveti Jožef – mož device Marije

Danes, 19. marca, goduje sveti Jožef, mož device Marije in Jezusov skrbnik. Točnega časa življenja svetega Jožefa ne poznamo, sklepa se, da je umrl, preden je Jezus dopolnil 18 let, saj se pozneje v Svetem pismu več ne pojavlja.

Sveti Jožef je s svojo družino, torej z Marijo in Jezusom, živel v Nazaretu v Galileji v hiši, ki jo lahko še dandanes občudujemo v italijanskem svetišču v Loretu. Predniki svetega Jožefa izhajajo iz rodu izraelskega kralja Davida, prerok Izaija namreč napove Jezusa kot Jesejevo korenino – Jese je bil oče kralja Davida.

Sveti Jožef je bil zelo poslušen Bogu in najbrž tudi zelo pobožen. Ko je kralj Herod grozil, da bo Jezusa ubil, se je sveti Jožef ravnal po navodilu, ki ga je dobil v sanjah, in z družino pobegnil v Egipt.

Sveti Jožef je bil po poklicu obrtnik, najverjetneje tesar, mogoče pa kamnosek. Jezus je v mladih letih svojemu krušnemu očetu pomagal v njegovi delavnici. Sveti Jožef ni bil bogat, kar sklepamo iz tega, da je v templju daroval dve grlici ali dva goloba; premožnejše družine so morale darovati več.

Katoličani imamo svetega Jožefa za moža čistosti; upodabljamo ga z belo lilijo v roki, ki je simbol te kreposti.

Blaženi papež Pij IX. je svetega Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve. Za njegov godovni dan je določil 19. marec. Papež Pij XII. je razglasil 1. maj kot praznik svetega Jožefa delavca, ki sovpada s praznikom dela.

Atributi svetega Jožefa: bela lilija, dete Jezus, tesarsko orodje.

Sveti Jožef je zavetnik: novomeške škofije, slovenskih dežel, umirajočih, obrtnikov, očetov, krščanskih družin, delavcev.

V Sloveniji je 27 cerkva, ki so posvečene svetemu Jožefu, morda sta najbolj znani cerkev svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani in cerkev svetega Jožefa nad Celjem.