Štumpf na Brezjah ostro nad uzakonitev pomoči pri samomoru

Danes skorajda ni področja, kjer življenje ne bi bilo napadeno in ogroženo. Sliši se, da bodo tudi v Sloveniji kmalu delali po zakonu delali tisti, ki bodo bolnike nemočne peljali »na dozo, ki se ji reče milostna injekcija za sladko uspavanje v smrt«. A pravico, da nas pokliče v nebesa, ima samo Stvarnik, ne pa zakonodajalci v parlamentu, je v pridigi romarjem na že 57. romanju bolnikov, invalidov in ostarelih poudaril koprski škof Peter Štumpf.

Če bi se to slučajno zgodilo kateremu izmed nas, potem prosimo tega prevoznika, naj nas prej pelje še sem, na Brezje, da bomo še enkrat prosili Marijo za pomoč, je pozval Štumpf. Takrat za rokav pocukajmo patre, naj nas skrijejo nekam na varno. »Bi se že našla kakšna sobica, da bi lahko mirno počakali na tisto uro, ko nas bo Bog, nikakor pa ne zakonodajalci v parlamentu, poklical v nebesa,« je dejal.

»Ne moremo izbrati 'sladke smrti'«

Spomnil se je zapisa na enem družbenih omrežij o tem, kako naj bi ravnal parlament: »Pričakujemo, da ne bo sprejemal le zakone, kako bi ljudje lažje umrli, ampak si bo prizadeval za zakone, ki bodo prispevali k temu, da bomo ljudje lažje živeli.« Kot je pojasnil škof, kristjani »ne moremo in ne smemo spregledati dolžnosti do življenja«.

Opomnil je na »strahotno trpljenje« Jezusa, ki se je odrekel celo analgetiku, ki so ga takrat za omamljanje obsojencev pripravljali iz slabega vina in žolča »Jezus je hotel trpeti pri polni zavesti do konca. S svojim trpljenjem se je sklonil do našega trpljenja. Tako je postal enak z nami tudi v naši nemoči, skrhanosti in bolečini,« je dejal. In prav zaradi njegovega trpljenja in smrti na križu »ne moremo izbrati evtanazije ali sladke smrti«.

Bolnik lahko upa, ko zaupa zdravniku

Sicer pa je Štumpf izpostavil pomen že 57. romanja bolnikov, invalidov, ostarelih, spremljevalcev, pomočnikov in prostovoljcev, ki predstavlja združitev moči bolnih in zdravih, da bi skupaj postali še bolj krepki v veri in upanju. Brezje so vedno bile in bodo kraj upanja tudi v naših mnogoterih slabostih ali trnih. »Tu se srce umiri, bolečina popusti,« je ponazoril Štumpf.

Marija po njegovih besedah vse kliče k spreobrnjenju, pokori in molitvi: »Gre za povsem preprosto logiko: bolnik lahko upa na izboljšanje zdravje takrat, ko zaupa zdravniku in ga uboga v procesu zdravljenja«. Tudi človeštvo lahko ozdravi samo, če se bo vrnilo k Bogu in ga prosilo pomoči, je sklenil koprski škof.

Idejni oče romanja

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje se je iz skromnih začetkov z leti razvilo v nekakšen narodni dan bolnikov. Ideja se je porodila ustanovitelju revije Ognjišče Francu Boletu, ki je obiskoval invalide, da bi jih predstavil v rubriki Naši preizkušani bratje, ki je še danes del te revije.

Ob obiskih so mu bolniki zaupali, da so osamljeni in da bi tudi sami radi poromali in se srečali z drugimi preizkušanimi ljudmi. Tako je urednik prišel na idejo o posebnem romanju, ki so ga prvič organizirali leta 1969 v brezjanski cerkvi. Zaradi velikega obiska so ga pozneje prestavili na trg pred cerkvijo.

Za organiziran prevoz romarjev na Brezje že leta skrbijo župnije, župnijske in dekanijske karitas. Romanja pa se poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved ali pogovor. Najpogosteje so to skavti, malteški vitezi in mladinske veroučne skupine.