Stavkajoči: vzgojo in izobraževanje je iz 19. potrebno popeljati v 21. stoletje. Odzivi s Twitterja: večina stavkajočih bo spet volila isto vlado

Privzeta profilna slika
Veronika Snoj
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je 37 tisoč, dobra polovica vseh zaposlenih v vzgoji izobraževanju, s stavko zahtevalo višje plače za svoje delo. 

Čeprav Sindikat vzgoje in izobraževanja SVIZ navaja, da je na protest v Ljubljano prišlo 20 tisoč stavkajočih, jih je po realnih ocenah večina stavkala na delovnem mestu.

Kljub vsemu se je zbrane na kongresnem trgu glasno slišalo, predvsem pa vodilne sindikaliste, ki so z mikrofonom v roki razvnemali zbrano množico.

Nas pa so predvsem zanimala razmišljanja navadnih ljudi - stavkajočih delavcev v v vzgoji in izobraževanju. Vprašali smo jih, kaj v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja moti njih, ali bi delali tudi v zasebnem šolstvu in zakaj sploh so člani sindikata.

V drugem delu članka smo zbrali tudi nekaj zanimivih, predvsem kritičnih odzivov na stavko s Twitterja. 

Od zaposlitvene varnosti do popustov v toplicah


Zakaj sploh biti v sindikatu, nas je najprej zanimalo.

"Sindikat ostaja edina, vsaj načeloma institucija, ki skrbi zato, da kapital popolnoma ne prevzame vse oblasti v življenju posameznika," nam je na vprašanje odgovoril učitelj petja Samo. 

"V sindikatu imamo zagotovljeno neko varnost. Podpiramo ga, ker se bori za naše plače," je dejala vzgojiteljica Metka.

"Imamo ugodnosti pri določenih zadevah, recimo za obisk toplic, pri izobraževanju, na voljo je brezplačne pravno svetovanje, druženje, pa tudi bori se za nas," na isto vprašanje odgovarja učiteljica Marta, ki dela v podaljšanem bivanju in ob tem uči še glasbo in likovno vzgojo.

[gallery_media_slugs=stavka1-2.jpg,stavka2-2.jpg,stavka3-2.jpg,stavka4-2.jpg,stavka5-2.jpg,stavka6-2.jpg,stavka7-2.jpg]


Sistematična marginalizacija ključnega poklica prihodnosti naroda


In kaj so največje težave, ki pestijo vzgojo in izobraževanje?

"Popolnoma nefleksibilen način dela in način gledanja na izobraževanje," izpostavlja učitelj petja Samo. Prepričan je, da slovenski model izobraževanja izhaja iz popolnoma zastarelih principov in se ne premika naprej.

"Žal se danes na stavki premalo oziroma popolnoma nič ne govori o tem, kaj je največji sistemski problem, se pravi to, da je treba šolstvo peljati naprej v 21. stoletje, čeprav je še vedno v 19."

Kot drugo največjo težavo vidi, da se poklic, delavcev v vzgoji in izobraževanju sistematično marginalizira, njegova pomembnost pa degradira, čeprav je eden izmed glavnih poklicev, ki določa, kaj bo z državo oziroma z nacijo v prihodnje.

Za razliko od njega vzgojiteljica iz vrtca Metka ključni problem slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja vidi v prenizkih plačah in neenakomerni razporeditvi plačnih razredov. Po njenem bi morali biti bolj podrobno sestavljeni tudi program in porazdelitev nalog.

Učiteljica Marta pa največji problem vidi v tem, da država po šolah neenakomerno porazdeljuje pripomočke, kot so računalniki. Obenem pa meni, da pred otroke prezgodaj postavljajo preveč zahtev: "Zahteve s strani sistema izobraževanja so prevelike. S šestimi leti so še vedno otroci, potrebujejo več igre."

[gallery_media_slugs=stavka1-2.jpg,stavka2-2.jpg,stavka3-2.jpg,stavka4-2.jpg,stavka5-2.jpg,stavka6-2.jpg,stavka7-2.jpg]


Elitizem zasebnih šol?


Sogovornike smo tudi vprašali, ali bi bili pripravljeni delati tudi v zasebnem šolstvu, in pod kakšnimi pogoji.

"Ne bi imel nobene težave s tem, ker se mi zdi, ali je šola zasebna ali državna, ne igra pravzaprav nobene vloge," je na vprašanje odgovoril Samo. "Vloga, ki je bistvena, je, kako šola pristopa k temu, kar je njeno poslanstvo, in na kakšen način izvaja svoje programe." 

"Ne bi delala v zasebni šoli," po drugi strani pravi učiteljica Marta. "Verjetno bi imela več pripomočkov za učenje, ampak ne bi delala, ker menim, da bi v zasebno šolo prihajali določeni otroci iz določene kaste. Jaz imam raje raznolikost."

Odzivi s Twitterja


Praktično vse spletne ankete, ki smo jih zasledili, pa tudi večinski odzivi ljudi na družabnih omrežjih kažejo na to, da Slovenci na splošno stavke javnega sektorja ne podpirajo.

Zbrali smo nekaj bolj tehtnih kritičnih odzivov s Twitterja

Današnje stanje v šolstvu je v mnogočem dediščina dolgoletnega ministrovanja člana LDS dr. Slavka Gabra



Proti komu pravzaprav protestirajo?



Ob stavkah javnega sektorja se ponavadi smeji žičničarjem



Danes so stavkali. Sledi 14 dni šolskih počitnic, potem pa bodo spet stavkali ...



Pogled nestavkajočega javnega uslužbenca:

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
  • 20. 09. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023