Stanovanja v Ljubljani, na Obali in še kje le še za premožne?

Kljub epidemiji covida-19 rast na slovenskem nepremičninskem trgu ne kaže znakov upehanja. Cene rabljenih stanovanj se tako že približujejo višini 3.000 evrov na kvadratni meter, cene novih stanovanj v elitnih soseskah pa se lahko povzpnejo vse do 6.000 evrov na kvadratni meter.

Takšni zneski pomenijo, da nakup stanovanja za Slovenca s povprečno plačo, vsaj v Ljubljani in okolici ter na Obali, postaja misija nemogoče.

Kljub trenutno zaostrenim gospodarskim razmeram cene stanovanj v slovenskih mestih ne kažejo nobenega upada. Prav nasprotno, cene nepremičnin se v zadnjem obdobju le še dražijo in po zadnjih podatkih podjetja Capital Genetics že dosegajo ceno 2.000 evrov na kvadratni meter.

Cene rabljenih stanovanj, Slovenija, 1. polletje 2018 – 1. polletje 2020 Vir:GURS


Najvišje cene so v Ljubljani, kjer moramo za nakup rabljenega stanovanja pripraviti najmanj 2.900 evrov na kvadratni meter. Navidezno ugodnejši nakupi pa se hitro končajo z obsežno obnovo, ki stane nekje od 500 do 1.000 evrov na kvadratni meter.

Cene nepremičnin ostajajo visoke tudi na Obali, kjer pa se v zadnjem času vendarle umirjajo. Veliko ugodnejše cene od povprečja lahko najdemo v Celju in Mariboru, medtem ko so v Kranju močno povezane z dogajanjem v osrednji Sloveniji.

Rast cen v največjih slovenskih mestih. Vir: GURS


Rasti nakupnih cen sledijo tudi cene najemnih stanovanj, kjer je potrebno za kvadratni meter garsonjere znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča odšteti več kot 15 evrov na kvadratni meter. Povedano drugače, za najem garsonjere boste morali odšteti najmanj 330, pa vse do 500 evrov na mesec in več. K temu morate seveda prišteti še stroške, ki znašajo nekje od 80 do 150 evrov na stanovanje.

Cene Ljubljanskih garsonjer znotraj AC obroča. Vir: Bolha.com


Mnogo ugodnejše cene najema, tudi za tretjino nižje, sicer lahko najdemo na vzhodnem delu Slovenije.

Gradimo le še draga stanovanja


Vzrokov za takšen položaj je sicer več. Kritiki večinoma izpostavljajo, da se državi po razprodaji državnih stanovanj ni več ljubilo ukvarjati z nepremičninskim trgom, ki je v tem času šel svojo pot. Zaradi dragih zemljišč in zapletenih predpisov se je ta večinoma usmeril v gradnjo najdražjih stanovanj, ki so pokrila vse stroške gradnje.

Potrebe po cenejših stanovanjih niso pokrile niti investicije stanovanjskih skladov. Strokovnjaki ocenjujejo, da v državi danes tako primanjkuje približno 10.000 najemnih stanovanj, republiški in ljubljanski stanovanjski sklad pa v prihodnjih sedmih letih napovedujeta izgradnjo zgolj 4.500 novih enot.

Ne nepomemben razlog za rast cen stanovanj leži tudi v situaciji na finančnih trgih. Ta je preplavljen s poceni denarjem, ki ga investitorji selijo v delnice, nepremičnine, plemenite kovine in celo kriptovalute.

Za nakup potrebujete visoko plačo


Se bomo morali v Sloveniji poslej sprijazniti s tem, da bodo stanovanja v mestih namenjena le še premožnim, preostali pa se bodo na delo morali voziti iz oddaljenejših in cenovno dostopnejših krajev?

Kot kažejo izračuni nepremičninskih svetovalcev, je nakup stanovanja za nekoga s povprečno plačo postal misija nemogoče, saj mu pobere prevelik del dohodka.

Povprečen Ljubljančan bi moral tako za obrok kredita za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje mesečno nameniti kar 610 evrov, medtem ko bi mu jih banka odobrila zgolj 535.

Situacija se sicer nekoliko izboljša, če stanovanje kupujeta dve osebi, vendar bi si lahko štiričlanska družina z dvema plačama v skupni višini 2.800 evrov 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje kupila zgolj, če to ne bi presegalo cene 2.400 evrov na kvadratni meter.

Koliko kvadratov si lahko privoščimo pri različnih cenah in različni višini plače. Vir: Capiral Genetics


KOMENTAR: Blaž Čermelj
Naraščanju cen stanovanj ni videti konca
Čeprav so optimisti upali, da bo upad kratkoročnih oddajanj (na portalu Airbnb se je število oglaševanih stanovanj v primerjavi s poletjem 2019 zmanjšalo za polovico) znižal cene nepremičnin, se dogaja ravno nasprotno. Cene (pa tudi najemnine) še vedno naraščajo in so v Sloveniji že presegle višino 2.000 evrov na kvadratni meter rabljenega stanovanja, v Ljubljani pa še za tretjino več, kar pomeni, da so za tretjino dražja kot leta 2015. Povsem jasno je, da rešitve ne bo prineslo niti napovedanih 4.500 novih najemnih stanovanj. Slovenija potrebuje predpise in pogoje za obsežnejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo, predvsem zasebnih investitorjev, ki se tega področja močno izogibajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike