Spletka proti Kavanaughu se podira kot hišica iz kart in razkriva, kako daleč so pripravljeni iti

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Združene države Amerike so na vrhovno sodišče imenovale nadlegovalca žensk, lažnivca in pijanca, smo lahko sklepali po medijski ofenzivi, ki so jo proti Trumpovemu nominirancu Brettu Kavanaughu vodili nekateri liberalni ameriški mediji, sledil pa jim je tudi slovenski medijski mainstream.

 A zdaj, ko je bil Kavanaugh potrjen v senatu in je že prisegel kot novi vrhovni sodnik, se sesuvajo tudi obtožbe o spolnih nadlegovanjih na njegov račun. 

Ena izmed žensk, ki je Kavanaugha obtožila spolne zlorabe, je preiskovalcem že priznala, da je glede obtožb lagala, ker je bila jezna in želela preprečiti njegovo imenovanje. Poročilo senata o preiskavi FBI pa navaja, da nobena od več kot 40 prič, s katerimi so se pogovorili, ni zagotovila dokazov, ki bi podpirali trditve obtoževalk, da jih je Kavanaugh spolno nadlegoval, oziroma skušal posiliti. 

Od štirih žensk, ki so v postopku nominacije za vrhovnega sodnika ZDA Bretta Kavanaugha obtožile spolnega nadlegovanja, je tako ena že priznala svojo spletko, drugo pa je zaradi suma lažnih obtožb vodja senatne večine prijavil oddelku za kriminalistične preiskave pri pravosodnem ministrstvu.

V 414 strani dolgem poročilu o preiskavi FBI in senata piše, da so raziskovalci opravili razgovore z več kot 40 osebami, spremljali družabna omrežja, medije in novice, pregledali dokaze tako sodnika kot obtoževalk, vendar niso našli "nobenih dokazov v podporo trditvam o spolnih nadlegovanjih, ki naj bi jih izvršil sodnik Kavanaugh."   

V pismu zveznim oblastem senator Chuck Grassley zahteva preiskavo glede lažnih obtožb Judy Munro-Leighton, ki se je najprej po e-pošti predstavila kot avtorica anonimnega pisma, v katerem je oseba z imenom "Jane Doe" Kavanaugha obtožila, da sta jo s prijateljem v avtomobilu posilila. Ko so jo izsledili in k njej na pogovor prišli preiskovalci ameriškega senata, pa si je premislila in dejala, da ni avtorica pisma ter da Kavanaugha v resnici ni nikoli srečala.

Kot piše Grassley, gre za levičarsko aktivistko, ki je preiskovalcem priznala, da je bila jezna in želela preprečiti Kavanaughovo imenovanje, zato si je izmislila, da je ona poslala to pismo. Senatni odbor zdaj zahteva, da za svoja dejanja kazensko odgovarja.

Kljub vse bolj majavim pa nasprotovanje Kavanaughovemu imenovanju med aktivisti ne pojenja. Zaradi agresivnih levičarskih protestnikov, ki so po njegovi izvolitvi in prisegi zasedli stopnišče vrhovnega sodišča, se po četrtkovi slavnostni inavguraciji Kavanaugh ne bo tradicionalno sprehodil navzdol po zunanjih stopnicah, saj se odgovorni bojijo za njegovo varnost, piše The Guardian.

KOMENTAR: Uredništvo
To je nevarnost resnične fašistizacije ...
Agresija levičarskih aktivistov v ZDA in metode, pri katerih ne izbirajo sredstev za dosego cilja, bi nas morali skrbeti tudi v Sloveniji, saj se tovrstne prakse slej kot prej preslikajo tudi k nam. Primer Kavanaugh kaže, da so v sovraštvu do drugače ideološko mislečih, levo-liberalci pripravljeni zavajati, lagati in uporabiti raznovrstne umazane prijeme, da osebo očrnijo v javnosti. A ne gre zgolj za to, gre za stampedo, ki ga sprožijo proti izbrani žrtvi in vsem, ki se ji skušajo postaviti v bran. In prav v tem je nevarnost resnične fašistizacije družbe s strani radikalne levice, na katero med drugimi opozarjata konservativni ameriški mislec Ben Shapiro ter liberalni kanadski klinični psiholog dr. Jordan Peterson. Pri nas so prijemi trenutno še nekoliko drugačni, ne toliko fizično, kot psihočno agresivni. Omenimo zgolj primere Thompson, Črnčec, Strehovec, prepoved predstavitve knjige, cenzura ustavnega sodnika Jakliča,  pa oviranje javnih razprav okrog splava ... zadeve se kar množijo. Če se jim ne bomo resno zoperstavili, nas metode agresivnih ameriških levičarskih aktivistov zagotovo tudi pri nas ne bodo zaobšle.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike