Splačalo se jim je rušiti Janšo: Golob izjemno radodaren z davkoplačevalskimi milijoni za "nevladne" aktiviste

Nevladne organizacije, ki so si pred dobrima dvema letoma za cilj postavile zrušenje vlade Janeza Janše ter zagotovitev, da neleva politična opcija ne pride več na oblast, si znova lahko manejo roke. Po tem, ko so iz javnih sredstev v enem letu prejeli približno 40 milijonov evrov, so zdaj odprti še vsaj trije razpisi, ki so jim, kot naročeno, pisani na kožo, eden za 150.000, drugi za 800.000, tretji pa za dobrih 10 milijonov evrov.

Glede na vsebino razpisov v komentarju uredništva ugotavljamo, da gre v tem primeru v glavnem za vračanje »dolgov« za pomoč pri vzponu na oblast, popolno popačenje definicije državljanskih pravic in demokracije ter izgradnja infrastrukture za prihodnje volitve.

Branjenje pred avtokrati, ki so bili na oblasti med epidemijo covida 19

Največji izmed trenutno odprtih razpisov je namenjen »krepitvi aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju,« za kar je na razpolago dobrih deset milijonov evrov in pol. Gre za prvi tak razpis, Ministrstvo za javno upravo pa kot razlog zanj navaja »nedemokratične prakse med pandemičnim časom covida-19,« zato so prepričani, da morajo državljane opolnomočiti, da se »tovrstne prakse ne ponovijo«.

Prijavitelji lahko, odvisno od kategorije, kandidirajo za sredstva v višini od 45.000 evrov pa vse do 300.000 evrov, pri slednjih gre sicer za štiriletne projekte. Z razpisom želijo spodbuditi udeležbo ljudi v posvetovalnih procesih in procesih soodločanja, krepitev kompetenc na področju zagovorništva ter okrepiti družbeni prispevek na področju demokratičnega delovanja, transparentnosti, nadzora oblasti in aktivnega državljanstva.

Na razpis se sicer lahko prijavi kdorkoli, ki ustreza merilom in bo prejel zadostno število točk s strani razpisne komisije, že sam namen in cilji razpisa pa se nenavadno natančno ujemajo z definicijo, ki jo je v svojem delovanju opredelila skupina nevladnih organizacij, združena v Glas ljudstva.

V Glas ljudstva, so, kot pravijo sami, združeni posamezniki in organizacije, ki jih druži varstvo demokracije, povečanje politične odgovornosti nosilcev oblasti, kar je osnova za krepitev demokracije in politik, usmerjenih v dolgoročno dobrobit ljudi in okolja. Med osrednje mehanizme svojega dela uvrščajo informiranje, opolnomočenje in mobilizacijo ljudi. Pripravljajo zborovanja, posvete zagovorniške akcije, kampanje, spletna orodja … Iniciativa je nastala leta 2021 »v kontekstu največjega upada demokratičnih standardov v zgodovini samostojne Slovenije, saj je takratna vlada sprejemala očitno avtoritarne odločitve.«

Podobnost s cilji omenjene iniciative se ne konča le na deklarativnem nivoju, kjer so v razpisu posebej izpostavljeni cilji strategije razvoja Slovenije do leta 2030 kot so: kakovostno življenje za vse, nizkoogljično krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanje naravnih virov, dostopno javno zdravje, medijski prostor in kultura, ampak tudi v konkretnih ciljih javnega sofinanciranja.

Razpis je razdeljen v več sklopov, med katerimi najdemo:

• izvedbo lokalnih in nacionalnih posvetovalnih eksperimentov/procesov,


• razvoj, nadgradnje in razširjanja uporabe digitalnih rešitev (spletna orodja, mobilne aplikacije),


• krepitev znanj, spretnosti in kompetenc zaposlenih in prostovoljcev za krepitev zagovorniške vloge nevladnih organizacij.


• 4-letni programi, ki delujejo na področju varstva in razvoja demokracije, transparentnosti in aktivnega državljanstva

V razpisni dokumentaciji najdemo tudi podrobneje razloženo, katere aktivnosti se sofinancirajo. Gre za strokovno delo za pripravo predlogov oz. alternativnih rešitev, pri čemer gre v glavnem za priprave zakonskih predlogov, pravilnikov in podobnih aktov in dokumentov, motiviranje državljanov za sodelovanje v posvetovalnih procesih, tudi prek digitalnih rešitev, aktivnosti zagovarjanja predlaganih rešitev v odnosu do oblasti, razvoj digitalnih orodij (spletnih mest, mobilnih aplikacij), promocijske aktivnosti.

Ministrstvo zna razbrati, kaj pomeni varstvo in razvoj demokracije

Preden se prijavite za davkoplačevalski denar, potrebujete ustrezno nevladno organizacijo, iz opisa katere je razvidno, »da organizacija izvaja zagovorniške aktivnosti. Organizacija izvaja tudi programe/aktivnosti s področja krepitve demokracije, dobrega upravljanja, transparentnosti in nadzora oblasti ter aktivnega državljanstva.« Nekateri sklopi, predvsem tisti, ki omogočajo večje zneske, pa zahtevajo tudi, da ste od 1. 1. 2019 izvedli oz. še izvajate vsaj dva oz. štiri projekte na področju varstva/razvoja demokracije, dobrega upravljanja, transparentnosti ali aktivnega državljanstva.

Na delavnici za potencialne prijavitelje je bilo jasno povedano, da ni potrebno spreminjati temeljnih aktov organizacij, saj na ministrstvu »znajo razbrati, kaj pomeni varstvo in razvoj demokracije.« Sicer pa je to jasno predstavljeno tudi v uvodu.

Pred prejemom sredstev temeljit pregled, če izpolnjujete »evropske vrednote«

Tako prvi kot tudi drugi projekt pripadata Evropskemu programu Državljani, enakost, pravice in vrednote, ki je na ravni celotne Evropske unije vreden 1,55 milijarde evrov. Evropska unija z njim želi »zaščititi in spodbujati pravice in vrednote, kot so zapisane v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah.« Ker je teh pravic kar precej in med drugim vključujejo tudi pravico do življenja, svobode misli, vesti in vere, svobodo izražanja itd., CNVOS kot nosilec drugega razpisa jasneje opredeli, katere imajo konkretno v mislih: »Pravice in vrednote temeljijo na načelih pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti in enakosti spolov.«

Razpis Impact4values za male in srednje projekte od prijaviteljev pričakuje rezultate na področju okrepljene zagovorniške vloge nevladnih organizacij, promoviranje vrednot EU in povečana podpora ranljivim skupinam. Posebej, z rdečo barvo pa je označeno opozorilo prijaviteljem, da morajo tako oni kot njihovi partnerji spoštovati zgoraj omenjene vrednote.

»Pred podpisom pogodbe o financiranju bo CNVOS preveril vse sodelujoče organizacije. V primeru, da se pojavi sum na kršenje zgoraj omenjenih načel, bo opravljen temeljit pregled spletnih strani, družbenih omrežij, publikacij, stališč organizacije ipd.«

Gre sicer za manjši razpis, kjer je v Sloveniji na voljo »le« 800.000 evrov, posamezne organizacije pa lahko zaprosijo 10.000–30.000 evrov za male projekte in 40.000–60.000 evrov za redne velike projekte.

Za "naše" v kulturi poseben razpis

Odprt pa je tudi razpis za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi, katerega namen je »krepiti kompetence nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, ki so vezane na zmožnosti delovanja (na primer krepitev na področjih informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja idr.).«



V tem razpisu je na voljo 150.000 evrov, pri čemer posamezni prijavitelj lahko zaprosi za 30, 50 ali 70 tisoč evrov, glede na to, ali gre za sofinanciranje podpornih projektov vsebinskih mrež za nevladne organizacije v kulturi, podpornih projektov stanovskih organizacij v kulturi ali podpornih projektov nevladnih organizacij v kulturi, ki izvajajo podporne vsebine.

Nejasnost pri definicijah ni naključna, saj naj bi šlo po informacijah Bojana Požarja za namen financiranja društva Asociacija, s katerim naj bi bilo povezanih več uslužbencev Ministrstva za kulturo.

https://twitter.com/karfjolca/status/1643013678013267969

Tudi društvo Asociacija je del mreže Glas ljudstva, sicer pa veljajo za koordinatorje »kulturniškega« upora zoper prejšnjo vlado. V svoji predstavitvi zapišejo, da poskušajo zagotavljati »trajnostne pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, dejavnih v umetnosti in kulturi, ter si prizadeva za izboljšanje njihovega sistemskega položaja. Mreža je začela neformalno delovati leta 1992, danes pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija.«