Slovenski Tour, Roglič in milijon za popoln uspeh
Po petih dneh se je v Novem mestu končala 25. kolesarska dirka po Sloveniji. Na petih etapah so slovenske ceste v sodelovanju z nekaterimi najboljšimi kolesarji in lepo slovensko naravo prinesle imenitno promocijo naši državi.
Organizatorji dirke so si dolga leta želeli, da bi dirko prenašala katera od mednarodnih športnih televizij ali pa vsaj slovenska nacionalka. Lani so – ob izdatni pomoči Slovenske turistične organizacije – uresničili oba cilja. Letos so dirko podaljšali še za en dan, kar je bila prav tako dolgoletna želja.
Krepko več kot polovica proračuna, ki znaša milijon evrov, je šla za televizijski prenos. A to so sredstva, ki naj bi se naši državi v prihodnjih letih bogato vrnila. Če ste prejšnji teden spremljali sliko, ki je šla v širni svet, potem vam je verjetno jasno, da so bile predstavljene podobe že zastavljene promocijsko.
Sloveniji zagotovo ne škodi, da je bila dirka zanimiva in da je bila trasa zastavljena tako, da je bilo mogoče v čimvečji meri prikazati lepote naše države. In kvaliteto naših kolesarjev.
Primož Roglič je v zadnjih treh dneh dirke, ko v ospredje pridejo specialisti za končne uvrstitve, pokazal, da spada med najboljših deset kolesarjev v tem trenutku. Trasa mu je ustrezala, saj so jo organizatorji postavili z mislijo nanj. Skoraj dve minuti prednosti pa sta vseeno več kot smo pričakovali.
Tudi preostali Slovenci so prišli do izraza. Matej Mohorič je navduševal z vratolomnimi spusti in zasedel tretje mesto, Jan Tratnik se je izkazal zadnji dan, ko je v kronometru zaostal le za Rogličem. Mlajšo generacijo je zastopal Tadej Pogačar, ki je za dve sekundi osvojil naziv najboljšega mladega kolesarja.
Tu pa trčimo ob manjšo težavo, ki to morda sploh ni, jo je pa kot dejstvo vseeno vredno omeniti. Slovenci so v svetovnem kolesarstvu res močnejši, kot so bili kadarkoli. Če pa želimo na naših cestah vsako leto videti res najboljše svetovne kolesarje, se bo treba sprijazniti, da bodo domače zmage postale izjema. Razen, če bomo postali narod kolesarjev. Kar ni povsem izključeno.
Dirka po Sloveniji dobiva vse širši odmev v mednarodnem svetu športa, skupine gledalcev ob cestah pa dokazujejo, da je kolesarstvu privrženih tudi vedno več ljudi pri nas. Negodovanja zaradi zaprtih cest je vse manj, ali pa se tako vsaj zdi.
Francoski novinar, ki je spremljal letošnjo izvedbo, je povedal, da na dirkah te ravni česa podobnega še ni videl. Že to, da je v Slovenijo prišlo 9 ekip iz najmočnejšega svetovnega razreda, pove veliko. Posebna zgodba so tudi navijači, ki so Rogliča in druge prišli spodbujat na kraljevsko etapo.
In še ena stvar, ki jo bomo morali razmisliti: koliko vrhunskih športnih dogodkov lahko prenese naša država? Lahko smo gostitelji največjih zimskošportnih prireditev, pri nas je bilo evropsko prvenstvo v košarki, celo rekreativnih tekov je ogromno, kolesarska dirka je postala hit tudi v mednarodni javnosti.
Kolesarska dirka v tem formatu ima vsekakor vrhunski potencial in velika škoda bi bila, če njenega pridobljenega ugleda ne bi izkoristili v športnem in promocijskem smislu.
Kdor čaka, dočaka
Organizatorji dirke so si dolga leta želeli, da bi dirko prenašala katera od mednarodnih športnih televizij ali pa vsaj slovenska nacionalka. Lani so – ob izdatni pomoči Slovenske turistične organizacije – uresničili oba cilja. Letos so dirko podaljšali še za en dan, kar je bila prav tako dolgoletna želja.
Krepko več kot polovica proračuna, ki znaša milijon evrov, je šla za televizijski prenos. A to so sredstva, ki naj bi se naši državi v prihodnjih letih bogato vrnila. Če ste prejšnji teden spremljali sliko, ki je šla v širni svet, potem vam je verjetno jasno, da so bile predstavljene podobe že zastavljene promocijsko.
Sloveniji zagotovo ne škodi, da je bila dirka zanimiva in da je bila trasa zastavljena tako, da je bilo mogoče v čimvečji meri prikazati lepote naše države. In kvaliteto naših kolesarjev.
Mi veseli, kaj pa drugi?
Primož Roglič je v zadnjih treh dneh dirke, ko v ospredje pridejo specialisti za končne uvrstitve, pokazal, da spada med najboljših deset kolesarjev v tem trenutku. Trasa mu je ustrezala, saj so jo organizatorji postavili z mislijo nanj. Skoraj dve minuti prednosti pa sta vseeno več kot smo pričakovali.
Tudi preostali Slovenci so prišli do izraza. Matej Mohorič je navduševal z vratolomnimi spusti in zasedel tretje mesto, Jan Tratnik se je izkazal zadnji dan, ko je v kronometru zaostal le za Rogličem. Mlajšo generacijo je zastopal Tadej Pogačar, ki je za dve sekundi osvojil naziv najboljšega mladega kolesarja.
Tu pa trčimo ob manjšo težavo, ki to morda sploh ni, jo je pa kot dejstvo vseeno vredno omeniti. Slovenci so v svetovnem kolesarstvu res močnejši, kot so bili kadarkoli. Če pa želimo na naših cestah vsako leto videti res najboljše svetovne kolesarje, se bo treba sprijazniti, da bodo domače zmage postale izjema. Razen, če bomo postali narod kolesarjev. Kar ni povsem izključeno.
V vsem najboljši
Dirka po Sloveniji dobiva vse širši odmev v mednarodnem svetu športa, skupine gledalcev ob cestah pa dokazujejo, da je kolesarstvu privrženih tudi vedno več ljudi pri nas. Negodovanja zaradi zaprtih cest je vse manj, ali pa se tako vsaj zdi.
Francoski novinar, ki je spremljal letošnjo izvedbo, je povedal, da na dirkah te ravni česa podobnega še ni videl. Že to, da je v Slovenijo prišlo 9 ekip iz najmočnejšega svetovnega razreda, pove veliko. Posebna zgodba so tudi navijači, ki so Rogliča in druge prišli spodbujat na kraljevsko etapo.
In še ena stvar, ki jo bomo morali razmisliti: koliko vrhunskih športnih dogodkov lahko prenese naša država? Lahko smo gostitelji največjih zimskošportnih prireditev, pri nas je bilo evropsko prvenstvo v košarki, celo rekreativnih tekov je ogromno, kolesarska dirka je postala hit tudi v mednarodni javnosti.
Kolesarska dirka v tem formatu ima vsekakor vrhunski potencial in velika škoda bi bila, če njenega pridobljenega ugleda ne bi izkoristili v športnem in promocijskem smislu.
Zadnje objave
Slovenija povečala vračanje nezakonitih migrantov na Hrvaško
20. 10. 2026 ob 9:55
Skoraj dvesto besed iz šestih govorov pričuje o bogastvu slovenskega jezika
20. 10. 2026 ob 9:15
Vzpon Islamske države (15. del): ISIS zavzame Rako
20. 10. 2026 ob 9:00
Sindrom »črne škatle«
20. 10. 2026 ob 8:09
Spomeniki narodnim antijunakom
20. 10. 2026 ob 6:00
Egipt bo morda stopil v vojno v Jemnu – toda v kakšni meri?
19. 10. 2026 ob 17:54
Obljubljali so jim 10.000 evrov, dobili so lakoto, prisilno delo in življenje za ograjo
19. 10. 2026 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (15. del): ISIS zavzame Rako
20. 10. 2026 ob 9:00
Spomeniki narodnim antijunakom
20. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
1 komentar
oakhrast
Po, po najlepšem mestu de bi blo treba speljat traso de. Pol bi pa blo dober de.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.