Slovenija se bo v bodoče bolj oboroževala: resolucija izglasovana, proti Levica ter poslanec SDS

Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po obrambnih izdatkih ostaja med članicami zveze Nato z najnižjimi izdatki; za njo zaostajajo le tri države, in sicer Belgija, Španija in Luksemburg. Članice zveze Nato naj bi za obrambo sicer morale prispevati vsaj 2 odstotka BDP. 

Medtem ko so bili politiki sedanje vlade v prejšnjem mandatu ostro proti večanju obrambnih izdatkov, jih sedaj, ko so na oblasti, podpirajo. Kot smo že pisali, v oči bodeta izdatna količina sredstev, ki jo nameravajo nameniti za modernizacijo obrambnih sil, ter pospešeno doseganje vlaganja 2 % BDP-ja za obrambo, kar celo presega načrt prejšnje, desnosredinske vlade oz. ministrstva pod Matejem Toninom. 

Ambicioznejši načrt opremljanja Slovenske vojske, ki ga vsebuje Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je tako danes z glasovi Svobode, SD in NSi dobila večinsko podporo. Vatovcu, Kordišu in ostalim poslancem Levice pa se je pri glasovanju proti pridružil osamljeni poslanec SDS-a, Franc Breznik, ki je za Domovino pojasnil svojo odločitev.

Aktualna vlada je svoje delovanje začela s preklicem  pogodbe za nakup nemških boxerjev. Po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca je zgolj odpoved pogodbe stala davkoplačevalce 70 milijonov evrov. A kot izgleda, so si glede vlaganj v vojsko premislili. 

Državni sekretar obrambnega ministrstva Damir Črnčec je včeraj predstavil Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040. Spomnil je, da resolucijo prenavljajo zaradi spremenjenega varnostnega okolja po začetku vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sklopu kolektivne obrambe zveze Nato. Kot piše v resoluciji, “drastično poslabšanje varnostnega okolja v Evropi kaže na velik pomen skupne kolektivne obrambe v zavezništvu, katerega del je tudi Republika Slovenija.” 

Doseganje ciljev Nata 

Država se je zvezi Nato politično zavezala, da bo svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda, je dejal Črnčec. V resoluciji so ta dvig zastavili z jasno časovnico do leta 2030. Novosti so vzporedna, ne več zaporedna gradnja zmogljivosti srednje in srednje izvidniške bataljonske skupine, dvig obrambnih izdatkov za investicije na 20 odstotkov in dvig izdatkov za razvoj na dva odstotka. Črnčec je navedel še postopno menjavo flote helikopterjev in njihovo številčno krepitev. 

Na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada sklenila, da za več kot 20 odstotkov poviša vrednost projektov za brezpilotni letalnik, ureditev hangarjev za štirikolesnike JLTV, ladjo Triglav, naprednejšo avioniko za letalo Falcon in nadgradnjo helikopterjev Cougar. 

V omenjenih projektih načrta razvojnih programov 2023 – 2026 so bile namreč ugotovljene finančne, vsebinske in tehnične spremembe, zato se povečuje dinamika njihovega financiranja. 

Po pozitivnem trendu v Toninovem času trend zaposlovanja v vojski spet navzdol

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je včeraj med predstavitvijo novele zakona o službi v Slovenski vojski spomnil, da se vojska spopada z močnim pomanjkanjem kadra, zato ministrstvo v noveli predlaga, da se izobrazbeni pogoji za zaposlitev v vojski znižajo na osnovno šolo in nedokončano srednjo šolo. Mlade, ki bi se na ta način zaposlili, bi spodbudili, da nadaljujejo šolanje in v SV opravijo ustrezna usposabljanja. 

Podatki, ki so nam dostopni v zvezi s kadrovskimi trendi v SV, to tezo potrjujejo. Na podlagi Srednjeročnega obrambnega programa za obdobje od 2022 do 2026 je bilo za leto 2022 načrtovano 6.316 pripadnikov stalne sestave. Glede na navedeno je imela SV konec leta 2022 primanjkljaj 59 pripadnikov.

V zadnjih treh letih pa je bilo tudi število odhodov iz SV višje kot število novozaposlenih, z izjemo leta 2021. Leta 2020 je razlika med odhodi in novo zaposlenimi znašala –20, leta 2021 pa 13. Najvišja razlika je bila lani, ko je SV zapustilo kar 129 zaposlenih več, kot je bilo novo zaposlenih. Letos naj bi se ta trend nadaljeval, trenutno so zabeležili 155 odhodov (od tega 121 upokojitev) ob 62 novo zaposlenih, razlika je torej minus 93. 

Tudi sicer je bilo leto 2021 za SV v kadrovskem pogledu najboljše, takrat so prejeli največ vlog za zaposlitev v SV (292). Glede na zadnja tri leta je bilo prejšnje leto glede na število vlog za zaposlitev v SV najslabše (215).

Večina za, Franc Breznik pa o “pesku v oči”

Poslanci koalicijskega Gibanja Svoboda so sicer danes s pomočjo opozicijske NSi izglasovali novelo zakona o službi v Slovenski vojski, ki uvaja znižanje izobrazbenih pogojev za zaposlitev v SV pod pogojem, da pripadnik srednješolsko izobrazbo konča na delovnem mestu. Novelo zakona so podprli poslanci Gibanja Svoboda, NSi, dva poslanca SDS ter poslanca narodnih skupnosti. Proti so bili v Levici; poslanci SD in večina poslancev SDS so se glasovanja vzdržali. 

Poslanci so danes s 55 glasovi za in šestimi glasovi proti prav tako podprli Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Podprli so jo poslanci Svobode, SD, NSi, en poslanec SDS in poslanca narodnih skupnosti. Proti so bili v Levici ter en poslanec SDS Franc Breznik, sicer nekdanji poklicni vojak, ki v razpravi svoje odločitve ni pojasnil. Je pa za Domovino povedal, da je glasoval proti, ker razmere v Slovenski vojski pozna ter je edini v stranki, ki ima z njo izkušnje. Po njegovem prepričanju gre pri resoluciji za pesek v oči nepoznavalcem Slovenske vojske. Šlo naj bi le za prestavljanje odločitev v prihodnost ter neprimerne rešitve, kot je obnavljanje starih tankov namesto nakupa novih osemkolesnikov.

Dokument med drugim načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda in določa financiranje vojaških investicij in raziskav.