Slovenija privesek razprave o poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem

Rok Čakš
Vir: zajem slike
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski parlament je danes v slabih dveh urah opravil razpravo "o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji."

Razprava, ki ni pritegnila pretirane pozornosti evropskih poslancev, je bila predvsem usmerjena v poudarjanje splošnega pomena svobodnih in pluralističnih medijev za demokracijo in vladavino prava. Pri tem sta bili najbolj na udaru Poljska in Madžarska, poznavanje slovenskega medijskega prostora s strani evropskih poslancev pa ni preseglo vedenja o žaljivih tvitih predsednika vlade Janše na račun novinarjev ter "vladnih poskusov destabilizacije Slovenske tiskovne agencije". 

Izraženih skrbi pred predsedovanjem Slovenije svetu EU v razpravi ni bilo.

Da Slovenijo pred evropskimi poslanci prikaže podobno Poljski in Madžarski, je do sedaj edini politični "uspeh" Tanje Fajon na čelu Socialnih demokratov, ki pa škodi ugledu Slovenije, kjer je stanje medijske krajine kvečjemu obratno, kot si zdaj predstavljajo evropski politiki, pišemo v komentarju uredništva. 

Uvodne in zaključne besede k razpravi sta podali državna sekretarka za evropske zadeve, Portugalka Ana Paula Zacarias v imenu Sveta EU ter podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost, Vera Jourova.

"Nikakršnega političnega pritiska na medije ne sme biti. Močni voditelji so tisti, ki pridobijo spoštovanje s svojimi dejanji, ki sprejmejo raznolikost mnenj in ki dopustijo, da so državljani ustrezno obveščeni, ne tisti, ki poskušajo utišati kritične glasove. V demokraciji bi morali neodvisni mediji delati in spraševati brez strahu ali uslug. Naloga nas, politikov, je odgovarjati z dejstvi, ne z napadi," je denimo dejala slednja. Slovenijo je omenila bežno, v kontekstu vladnega poskusa finančno zamajati STA ter napadov na novinarje s strani predsednika vlade na Twitterju.

V razpravi, kjer je imel vsak na voljo eno minuto, so nastopili štirje evropski poslanci iz Slovenije. Romana Tomc je slovensko opozicijo obtožila blatenja Slovenije, ki se širi po vseh kanalih ter da razpravo izrablja za rušenje vlade. Izpostavila je raziskavo o slovenskih medijih, ki je pokazala, da je 80 odstotkov slovenskih medijev protivladno usmerjenih, a kljub temu vlada ne omejuje nikogar. Prav tako vlada ne ukinja STA, a kot njena lastnica pričakuje, da agencija poroča o svojem delovanju. Tomčeva je še izpostavila profesorja Marka Milosavljeviča, češ da je lagal na petkovem pogovoru o stanju v Sloveniji, ko je dejal, da je bil generalni direktor RTV-ja Igor Kadunc predčasno razrešen, čeprav se mu je v resnici iztekel mandat.

Irena Joveva iz skupine Renew je dejala, da Slovenija še ni Poljska ali Madžarska, je pa po njenem na poti, da to postane. "Unija si ne more privoščiti še tretjega v tem klubu iliberalcev, ki vzvode oblasti izkoriščajo za grajenje avtokracije. Počasno utišanje kritičnih medijev vodi v enoumje. Zaradi dejanj premierja, zaradi nojevske politike njegovih partnerjev, smo tu, kjer smo," je še povedala.

Tanja Fajon iz skupine S&D, ki je dosegla, da se razpravi o vladnem utišanju medijev priključi tudi Slovenija, je poudarila, da je v EP vedno ponosno zastopala Slovenijo, ki se je znala postaviti v bran demokraciji, človekovemu dostojanstvu, svobodi, pravni državi, zdaj pa tega ponosa ne čuti. "Če v Sloveniji ne bi bilo zares nekaj narobe, o tem ne bi razpravljali. Nikoli si nisem predstavljala, da bomo o moji državi govorili kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije." Fajonova je skušala še relativizirati povedano s strani Romane Tomc, z besedami, da "danes slišimo dve različni zgodbi, a resnica je samo ena."

Povsem ob koncu razprave je spregovoril še drugi član EPP, Franc Bogovič. Poudaril je, da medijske pluralnosti ne ogroža 20 odstotkov desnih medijev, pa četudi so ti v madžarski lasti. "Razprava je izvoz notranjepolitičnega boja slovenskih socialistov in liberalcev v evropski parlament. Je zavajajoča, saj ne gre za pošten prikaz slovenskega medijskega prostora," je opozoril Bogovič.

Poudaril je, da je večina slovenskih medijev v lasti tranzicijskih gospodarstvenikov, ki na volitvah odkrito podpirajo levosredinske vlade s ciljem, da preprečijo zmago Janeza Janše na volitvah, zdaj pa poskušajo zrušiti njegovo vlado. Pridružil se je vabilu evropskih poslancev in funkcionarjev v Slovenijo, da se o vsem tem prepričajo ter pokaral slovenske kolege z levice, naj prenehajo izvažati slo notranjepolitične boje v EU. "Premier pa bi lahko tudi napisal kakšen tvit manj," je zaključil svojo razpravo.

Drugi evropski poslanci Slovenije v razpravi v glavnem niso omenjali, ali pa le bežno v smislu, da se pač težave s svobodo medijev s Poljske in Madžarske zdaj očitno še širijo na Slovenijo.

Izjema je nizozemska poslanka skupine Renew, Sophie in 't Veld (Renew), ki v EP vodi posebno skupino za spremljanje demokracije, vladavine prave in temeljnih svoboščin, kjer je potekala razprava o Sloveniji minuli četrtek. Nizozemka je Slovenijo postavila v središče svojega nastopa z oceno, da napadi na novinarje, kot se dogaja v Sloveniji, ustvarjajo vzdušje sovraštva. "To daje ljudem skoraj dobesedno licenco za ubijanje," je dejala ter spomnila na dva umorjena novinarja v EU v zadnjih letih.

Tema je bila zaključena s sklepnima izjavama predstavnice komisije Jourove ter predstavnice Sveta EU-ja Zacariaseve, resolucija o tej temi namreč ne bo sprejeta.

KOMENTAR: Rok Čakš
Priključitev Slovenije k »problematičnima« Poljski in Madžarski je osebni politični triumf Tanje Fajon
Iz ne ravno dolge razprave, ki je nedvomno več pozornosti kot na mednarodnem parketu pritegnila v Sloveniji (in najbrž tudi v obeh drugih obravnavanih državah), je bilo, kar se Slovenije tiče, opaziti, da se poznavanje obravnavane materije začne pri premierjevih Twitter napadih na novinarje ter konča pri, kot to vidijo, "poskusu finančne destabilizacije" državne tiskovne agencije. Zaključne besede komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove, češ da "moramo ljudem zagotoviti, da so objektivno obveščeni, ker to pomeni tudi svobodne in poštene volitve ter da državljani niso zmanipulirani, da se lahko avtonomno in svobodno odločajo," v slovenskem kontekstu zvenijo kot ponesrečeni cinizem. Tukaj vemo, da Slovenija ima problem s tem, kar pravi Jourova, vendar v ravno nasprotnem smislu; medijska premoč, ki krati enake možnosti političnima poloma ter tako vpliva na avtonomijo in svobodo odločanja, je obupno na strani politične levice. Kot je lepo dejal Bogovič - 20 odstotkov Janševih medijev (previsoka ocena!) ali manjši neodvisni portali kot je Domovina, tega ne morejo uravnotežiti. V tem smislu je uspeh medijske in politične levice, da so Evropo, (ob nezanemarljivi pomoči slovenskega predsednika vlade) prepričali, da je problem slovenske medijske krajine nekje drugje, kot je v resnici, toliko večji. To, da ji je Slovenijo uspelo prilepiti na "problematični" Poljsko in Madžarsko, je osebni politični triumf Tanje Fajon - prva politična zmaga, ki jo je dosegla na mestu predsednice Socialnih demokratov. Ker ji na domačem parketu nikakor ne uspeva, je slovensko notranjo politiko izvozila na mednarodno sceno, kjer se počuti bolj domače in lažje uveljavi svojo premoč. Da gre to na škodo Slovenije, je pri tem očitno ne briga preveč. Ob njenem današnjem nastopu se je videlo, da je v svojem zmagoslavju naravnost uživala.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Udarec za evropske kmete: Levica v Evropskem parlamentu uspela izglasovati sporno Uredbo o obnovi narave
  • 13. 07. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
Nika Kovač poziva, da bi se opravljanje splava v celoti financiralo iz obveznega zavarovanja
  • 11. 04. 2023