Slovenija ima hud demografski problem: "postajamo družba brez mlade energije, poguma, pa tudi predrznosti"

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik RS Boru Pahor je včeraj v Predsedniški palači organiziral posvet O demografski politiki, zlasti z vidika rodnosti in priseljevanja. Na posvetu so poleg strokovnjakov s področja demografija in raziskovalcev tega področja, sodelovali tudi predstavniki parlamentarnih strank.

Slišali smo mnoga zanimiva mnenja in različne pristope k problemu. Eni poudarjajo nizko rodnost, drugi kasnejše odločanje za otroke, tretji krizo odnosov, četrti neustrezno politiko za pomoč mladim. Po prepričanju predstavnika Levice pa Slovenija demografskega problema sploh nima.

Debata, ki se je razvila med povabljenimi, je pokazala, da med govorci obstaja konsenz o tem, da je demografija resen problem, ki ga moramo začeti strukturno in učinkovito reševati. Razhajanja pa so velika pri tem, kako to doseči, kaj postaviti v ospredje: ali je to usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ali poudarjanje tradicionalne vloge žensk.

Posvet je aktivno vodil predsednik Borut Pahor, ki je svoj pogled na demografijo strnil z besedami, da bi morala biti družinska politika spodbudna in migracijska politika selektivna, kjer bi si država pridržala pravico, da poseže v priseljevanje.

V Sloveniji se vsako leto rodi tretjina otrok premalo


Marijana Bednaš iz  Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je poudarila, da se starostna struktura spreminja. Tudi če pride do povečevanja rodnosti, bodo ti učinki vidni šele čez nekaj desetletji. Gre za ukrepe na dolgi rok, v tem času pa se demografske spremembe že dogajajo. "Zato se moramo že sedaj prilagajati in tu govorimo o zelo širokem področju: prilagoditve na trgu dela, zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, socialnem varstvu, širši družbi, bivalnih razmerah, prometu."

Dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Štefan je v uvodu predstavil podatke, da se v Sloveniji vsako leto rodi za tretjino premalo otrok. "Slovenija postaja družba brez mlade energije, poguma pa tudi predrznosti. Tega nam manjka v kvaliteti in kvantiteti. V kvaliteti nam manjka tudi zato, ker mladi odhajajo v tujino in se ne vračajo domov."

V javnosti je močno odmevala tudi izjava poslanca SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki je trenutno neselektivno priseljevalno politiko izenačil z raznarodovanjem. "Imamo določene regije, kjer se govori albansko, ne samo v mestih ampak tudi na podeželju." O problemih vključevanja tujcev v slovensko družbo pa je spregovoril tudi župan Velenja iz vrst Socialnih demokratov, Bojan Kontič. "Selektivno migracijsko politiko že imamo - izobraženi odhajajo v tujino neizobraženi prihajajo k nam. Ko govorimo o tujcih v Sloveniji si hitro na tankem ledu, nestrpen. Imamo realne težave z integracijo tujcev, država preslabo poskrbi za integracijo v naš sistem," je prepričan Kontič.

Janez Janša je reševanje demografskih problemov izpostavil kot ključnega za reševanje drugih strukturnih problemov. Prepričan je, da bi to moralo pisati na začetku vsakega koalicijskega sporazuma. "Demografija je ključna, lahko vse narediš prav, če te ni, ti to nič ne pomaga," je povedal Janša in predstavil situacijo Kosova, ki je zamudila marsikatero politično priložnost, ampak je "preživela" prav zaradi visoke rodnosti.

Nekdanja ministrica za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je spregovorila o dejavnikih zaradi katerih imamo vsako leto v Sloveniji premalo rojstev. "Na rodnost močno vpliva tudi osamosvajanje mladih, vsako leto izgubimo 20% rojstev ker ženske prvega otroka rodijo pozneje. Tu pa pride na vrsto stanovanjska politika in zaposlovanje mladih."

Predsednik Pahor je aktualno ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izzval z vprašanjem, ali ima vlada neko konsistentno demografsko politiko. Ministrica Ksenija Klampfer je prepričana, da jo imamo. "Menim, da je, kar se tiče družinske politike, slovenska ena boljših v Evropi, ločujemo družinsko in socialno politiko." Prav tako pa je povedala, da so v teku zakonske spremembe, ki bodo vplivale tudi na pozitivno spremembo demografskih trendov.

Vprašanje rodnosti je povezano z odnosi in ti so v krizi


Profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Mari Jože Osredkar je vprašanje rodnosti povezal z vprašanjem zakona in odnosov. "Danes je v krizi odnos, bojimo se drug drugega, so individualisti, nismo sposobni odnosov. To je temeljni razlog zakaj je rodnost manjša. Zakonca, par, ki se ne razumeta, se ne bosta odločila za otroke."  Po mnenju Osredkarja, bi morali v šolski sistem vnesti osnove vzgoje za medosebne odnose. "Tudi pri migracijah gre za vprašanje odnosov, hočemo ali nočemo, migranti bodo, ljudje se selijo. Imamo samo možnost, ali jih naredimo za sovražnike ali jih naredimo za prijatelje," je še dodal Osredkar.

Podobno mnenje je zavzela tudi poslanka NSi Ljudmila Novak, ki je poudarila, da moramo vzpostaviti pozitiven odnos do življenja, ki se je v zadnjih letih močno spremenil. "V krizi so naši odnosi. Vzgoja za odnose in vrednote je izjemno pomembna. Če mladi nimajo pogojev, si bodo težje ustvarili družino. Država naj s pozitivno politiko naredi svojo nalogo," je zaključila Novakova.

Glavnega krivca za slabo demografsko politiko pa poslanec Levice Miha Kordiš vidi v kapitalizmu. "Moderna demografska slika je problem samo, če pristanemo na globoko krivične lastninske odnose, na skrajno neenakost. Naš resen problem ni demografija, ampak kapitalizem. Ne potrebujemo družinske politike, ampak močnejšo socialno politiko."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Evropa in z njo Slovenija se danes spominjata žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Pahor: "Žrtvam komunističnega režima se odreka pravica do spomina."
  • 23. 08. 2024
Matej Tonin: Pri zunanji in varnostni politiki bi morala biti Evropa bolj odločna (2. del)
  • 28. 05. 2024
Romana Tomc: Ne razumem, kako so lahko nekateri poslanci tako slepi ali politično šalabajzerski (2. del)
  • 01. 05. 2024