S pogreba Ivana Omana: v slovo so mu spregovorili predsednik Pahor, nadškof Stres in vnuk Blaž

Uredništvo
19
Foto: Martin Nahtigal

V Škofji Loki so danes z vojaškimi častmi pokopali velikega Slovenca in krščanskega demokrata, Ivana Omana.

Ob veliki množici so se pogreba udeležili predsedniki države, vlade in državnega zbora, nekdanji predsednik republike Kučan in številne druge javne osebnosti.

Pogrebno mašo je vodil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, ki je v nagovoru dejal, da je Ivan Oman s svojo enovitostjo in celostnostjo postavil zgled človeka, kristjana in politika, in to ravno v času, ko je politika prišla na slab glas.

Na povabilo družine je Omanu v slovo spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Ivana Omana je označil za narodovega buditelja, ki je imel politično vizijo demokracije in ustanovitve samostojne države.

Navdihujoč govor vnuka, Blaža Podobnika:

Ob odprtem grobu je staremu očetu v slovo spregovoril tudi vnuk Blaž Podobnik. Ob globokem in navdihujočem govoru veljajo besede, ki jih je na Twitterju zapisal Žiga Turk: “Vloge in pomena Ivana Omana ne morete prav doumeti, dokler ne slišite, kako vnuk starega očeta vika.”

Vabljeni k poslušanju spodnjega posnetka, ki ga so posneli na Radiu Ognjišče. Če bi govor raje prebrali, ga najdete tukaj.

Na spletni strani Radia Ognjišče lahko prisluhnete tudi govoroma nadškofa dr. Stresa in predsednika Boruta Pahorja (tukaj).

Ivana Omana smo »spoštovali kot nekoga, o katerem rečemo, da je ’iz enega samega kosa’, da v njem ni več plasti in zato tudi ni prostora za nobeno dvojnost, kaj šele igro. S to svojo enovitostjo in celostnostjo je postavil zgled človeka, kristjana in politika, in to v času, ko je ravno politika prišla na slab glas«.

Tako je teolog, filozof in nadškof dr. Anton Stres v pridigi orisal Omanovo osebnost, ki bo kot zgled svetila novim rodovom.

Foto: Martin Nahtigal

V zvestobi Jezusu Kristusu je bil »srčen v vseh svojih prizadevanjih in pobudah za demokratizacijo domovine,« in imel je pogum, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še kako potreben, »ko se je po desetletjih mračnega totalitarizma sicer začelo svitati, a sonce še ni vzšlo in tudi ni bilo niti najmanj gotovo, da ga ne bodo zastrli kakšni novi oblaki«.

Merilo Omanovih odločitev je bila pravičnost, je poudaril nadškof, in, kot pravi berilo, »Tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.«

Bog je po Stresovih besedah požrtvovalno in zvesto življenjsko služenje gospoda Omana kronal z lepim številom let. »Odslej pa bo kakor svetla zvezda na nebu velikih sinov našega naroda. S tem svetim bogoslužjem se poslavljamo od njega z globoko hvaležnostjo Bogu, da nam ga je dal, ter s hvaležnostjo njemu za njegovo pričevanje, služenje svojemu narodu in prizadevanje za pravičnost in svobodo. Naj Gospod izpolni nad njim svojo obljubo bogatega plačila zvestemu služabniku.«

Borut Pahor: najprej in predvsem je bil zelo pošten človek

“Slovenci zelo redko koga prepoznamo za narodnega buditelja. Zelo redko. Ker je to skoraj največ. Buditelj namreč premore izjemno moč, da prebudi ljudi. Skoraj dobesedno jih zbudi iz politične zaspanosti ali otopelosti. Prevzame jih s prepričljivo vizijo in z močno osebnostjo. 

Ivan Oman je bil narodni buditelj.” 

To so uvodne besede predsednika Republike Slovenija Boruta Pahorja od odprtem grobu Ivana Omana. “Najprej in predvsem pa je bil Ivan Oman, v vseh ozirih, zelo pošten človek,” je nadaljeval Pahor ter izpostavil, da je samo tako lahko neko drzno politično zamisel predstavil ljudem. »Zaradi njegovega poguma so mu ljudje sledili.«

In čeprav se je zdelo, da za aktivne demokratične spremembe nagovarja predvsem kmečko prebivalstvo, je po Pahorjevih besedah v resnici dosegel »vse nas.«

Predsednik Borut Pahor o Ivanu Omanu: “Slovensko politično pomlad je razživel. Bil je spontan, jasen, odločen. Mnogo bolje od drugih je razumel stisko običajnega človeka, ki ga nagovarja, da tvega in spremeni tako rekoč vse.”

Prav v tem pa je po Pahorjevem mnenju nastopila posebna pomembnost, celo odločilnost Omanovega osebnega značaja. »Bil je strpen in potrpežljiv, razumevajoč za dvome in drugačna stališča. To je v ljudeh dodatno poglobilo zaupanje v njegovo voditeljstvo. «

Kot je predsednik republike še dejal, sta oba s pokojnim profesorjem Bučarjem imela to strašno navado, da sta, če je govornik naredil v stavku vejico ali podredje in želel nadaljevati, pogledala v zrak kot bi se spraševala, zakaj človek toliko govori, pa še nič ni povedal.

“Težko je biti kratek in jasen ter zapletene ali težke reči povedati na enostaven način. Vi ste to znali in tudi glede tega ste nam velik navdih,” je zaključil Pahor ter svoj nagovor zaokrožil:Sprejmite gospod Oman, izraze naše iskrene hvaležnosti. Naj vam bo lahka slovenska zemlja.”

“Mladi mož, jaz bi naredil isto kot vi!”

Zanimivo anekdoto z nepričakovanega srečanja z Ivanom Omanom je na včerajšnji skupni žalni slovesnosti strank NSi in SLS delil predsednik krščanskih demokratov Matej Tonin.

Takole je povedal:

“Bogu sem hvaležen, da sem imel priložnost spoznati Ivana Omana. Nikoli ne bom pozabil, kako je pred šestimi leti vkorakal v mojo parlamentarno pisarno. Bilo je pravo presenečenje. Nihče ni vedel, da pride. Sodelavka pokuka v mojo pisarno in mi reče: »Gospod Oman želi govoriti s teboj.« Vprašam: »Kateri Oman?«. Reče: »Ja, Ivan Oman«. Priznam, da sem v tistem trenutku dobil silovito tremo. Šlo je za človeka, katerega velika dejanja sem poznal, ga spremljal in občudoval. Zdelo se mi je neresnično, da bi prav ta človek želel govoriti z mano.

Mirno in tiho je vstopil v mojo pisarno. Se usedel na stol in rekel: »Mladi mož, nekaj sem vam prišel povedat in nekaj sem vam prinesel.« Bil je to čas, ko so zlasti na desni zaradi pokojnine nekdanjega predsednika republike silovito tolkli po meni. Rekel mi je: »Jaz bi naredil isto kot vi.«

Podaril mi je knjigo, s posvetilom »Krščanskemu demokratu Mateju Toninu spodbuda za delo krščanski demokrat Ivan Oman.«

Zame je bilo prvo srečanje z Ivanom Omanom neprecenljivo. Pomirilo me je in mi vrnilo samozavest. Podoben občutek, ko ti oče reče, da te ima rad, pa čeprav si zakuhal velike težave.”

19 KOMENTARJI

  1. Ne Ivan Oman, ki je dotrpel in odšel h Gospodarju življenja po zasluženo plačilo, smilil se mi je nekdanji in bivši predsednik republike, ki je v zadnjih petih dneh moral že drugič sedati ter vstajati pri Sveti maši in poslušati božjo besedo iz ust kardinala ter škofov vesoljne Svete katoliške Cerkve..

    Več kot prej celo življenje.

    • Podpisem! Hudic pa je, da ni slisal in ne slisi! Je pac Kucan, solski primer tistih, ki ne bi smeli onecastiri spomina na g. Omaha, pokoncnega kristjana, kateremu je pa bila samostojna Slovenija intimna opcija! Antipod Kucanu , kucanom in cistokrvnim mesancem je in bo g. Oman !

    • Vam belim kleropsihopatom ni pomoči. Še ko je govora o pogrebu res velikega Slovenca, morate vmes tlačiti Kučana, NOB, Udbo in kaj vem kaj še vse. Sprevrženi ste do amena. Kučan vsaj pride na pogreb človeka, ki mu je bil mogoče ideološki nasprotnik. Ti, Štrumpf, klerodomobranska mafija, Nova zaveza ipd. pa še na smrtni postelji ne boste rekli oprosti za barabije, ki jih je vaša stran delala pred vojno, med vojno in konec koncev tudi sedaj…

      Božja sodba za vas ne bo nič kaj lepa.

      G. Oman, miren počitek vam želim…

      • Pa naj tebe vprašam, ki si deklariran ateist in ne samo ateist, celo sovražnik edino zveličavne krščanske veroizpovedi, kako bi se počutil, če bi moral kar dvakrat zapored poslušati božjo besedo, in to ne od kogarkoli, ampak od samega kardinala, nadškofov in škofov.

        Če že greš na pogreb, pa ni lepo med mašo za dušo pokojnika, ki spada k pogrebnemu obredu, posedati ali kot sem prebral na tviterju se celo zabavati v bližnjem bifeju.

        Kristjani svojih umrlih sester in bratov po Kristusu nismo nikoli pokopavali kot živalske kadavre ali pa še slabše.

      • Poslušaj, psihopat.

        Jaz sem katolik. Ampak z nogami na trdih tleh. Ne pa tak kleropsihopat kot ti. Jaz grem na pogreb ČLOVEKA in me ne zanima v kaj veruje.

        ‘edina zveličavna krščanska veroizpoved’. Daj no, ne smeši se. Veroizpovedi je precej. Zakaj si tak totalitarist, da bi morala ravno ta tvoja, po svoje umazana, lažniva, škodoželjna, prevladati nad vsemi? Zakaj? Boš za to klal kot je klal znani domobranski kurat? Samo poglej kakšne pišeš! Iz tebe veje toliko sovraštva, da jaz res ne bi bil rad tvoj sosed…

  2. Iz intervjujev pok. Ivana Omana, ki je zadeve videl sproti in v vrhu osamosvojitve ter nadaljevanja povedo, da je nekdo napačno sklepal, ko je z nekakšnim zanosom izrekel besede, da Demosa ni več, kot bi rekel, sedaj pa je čas, da “kristjane pustimo ob strani”. V dobri nameri je verjel, da bodo lahko sestavili levo koalicijo in bodo volkovi odvrgli našpadalne zobe obenem z zimsko dlako in jim bo zrasla ovčja, pa se je pokazalo, da so se občasno le ogrnili z dlako ovc, ki so jihodrli.
    Tega spoznanja volivno telo in slovenski modreci na demokratični strani še danes niso sposobni v praksi politike živeti in delati, ker je totalitrna politika materino mleko njih vzgoje v totalitarizmu in medijske v njegovem nadaljevanju znotraj tega ogrinjala. EU pa nefarbajo več, tam prevladuje miselnost, da je treba iti po tej poti, drugače razmišlja le USA, kadar imajo v vrhu izbrano pamet na enem mestu, ne glede, katera opcija vlada. NE GLEDE NA TO KATERA OPCIJA VLADA!.

  3. Ivanu Omanu se je poklonila tudi RTV SLO in je v dnevniku pogreb objavila kot tretjo, četrto vest, pred tem pa nas je morila s požarom na Krasu in mahinacijami pri izgradnji Karavaškega predora z našemljeno Alenko Bratušek v rumeni čeladi, tako da smo si jo lažje zapomnili.
    Ja RTV SLO spoštuje red v držai. Prvorazredni so prvorazredni, drugorazredni pa drugorazredni. In v očeh RTV SLO je Ivan Oman bil in očitno bo drugorazredni.
    Kljub temu pa je RTV SLO med pogrebci našla MIlana Kučana, ki govori eno, dela pa drugo.
    Nad Ivana Omana je poslal udbo, ki je takrat, ko je bil Ivan Oman eden od stebrov ustvarjanja samostojne demokratične Slovenije blatila tega pokončnega človeka in naivnežem dopeovedovala, da gre za zanikrnega kmeta, ki ne zna niti kmetovatil, kaj šele da bi vodil državo. To pa je dvoličnost, ki ji ni para.

  4. Če Tonin potrebuje opravičilo za svoje sporno glasovanje, ob katerem je pokazal iz kakega testa je narejen, bi moral priti z domnevno podporo na svetlo, ko je Oman še živel, ne pa zdaj, ko edine priče domnevnega obiska in pogovora ni več med živimi.

    S tem je skupno žalno sejo SLS in NSi zlorabil za to, da je namesto pokojnega zaslužnega Omana sebe postavil v središče pozornosti

    Sicer bi se pa Tonin moral zamisliti.

    Včeraj so mu z državnimi častmi pokopali enega redkih pravih krščanskih demokratov, ki so mu še ostali, če ne kar enega od poslednjih.

  5. Najprej je bil človek, pošten človek, domoljub, družinski oče.
    Naj mu Bog nakloni večni mir in pokoj.
    Iskreno sožalje družini, vsem njegovim, vsem, ki so ga imeli radi.

  6. Predsednik RS Borut Pahor: “Ivan Oman je bil narodni buditelj.”
    In kako bi rekli tistim politikom, ki dandanes z vsemi močmi in na vse načine ovirajo razvoj in napredek ter blaginjo Slovenije in delujejo v skladu z zahtevami politično molčeče in apatične večine volilnega telesa po ohranjanju stabilnosti in večnega – “statusa quo”?
    Najbrž bi veljalo reči, da so ti prilagodljivi, neambiciozni in neustvarjalni politiki, ki ta čas zasedajo večino državniških in odločevalskih funkcij v RS – “narodni uspavatelji”, “narodni zaviralci” ali hlapčevski “vzdrževalci statusa quo”!

  7. Očitno sem se prenaglil, ko sem dejal, da je nekdanji in bivši predsednik republike že drugič v petih dneh pri Sveti maši poslušal božjo besedo.

    Danes zjutraj sem namreč prebral, da sploh ni bil pri maši in da je sveti čas ignoriral v bližnjem bifeju.

    Toda božji besedi vendarle ni ušel.

    Nadškof je nad odprtim grobom poudaril, da si prah in da se v prah povrneš, kar velja za vse, tako za nas uboge navadne smrtnike, kot za predsednika republike, nekdanjega ter aktualnega, in za dzi nu nje ja-ja ter njegove derivate.

  8. Iskreno sožalje družini Oman in Podobnik! G. oman je bil resnično velik Slovenec v svoji preprostosti in modrosti.
    Ni si pa zaslužil Toninove opravičljivosti za podporo Kučanovi penziji, ki jo je z Omanovo anekdoto pripisal v svoj prav.
    To ni bilo primerno na žalni seji. Resnica in pravičnost sta eno, zato je izraba politika, izjave politika ob smrti v svoj prav nedostojna.
    G. Oman ostaja zaslužen in velik državnik, Tonin pa to ne more biti, ker ne premore tolikšne modrosti, da ” de mortuis nihil, nisi bene “. Vsak človek pa se kdaj tudi moti, tudi velik.

  9. Vsi, ki imamo našo domovino Slovenijo radi, in gojimo podobne vrednote, kot pokojni Ivan Oman, se te dni, z žalostjo v srcu, od njega v mislih poslavljamo. Obdržali ga bomo v spoštljivem spominu.

    Želim si, da bi bilo v Sloveniji še veliko MOŽ – njemu podobnih – v “mislih, besedah in dejanjih”. Njegove trezne misli, so bile izražene v kratkih in razumljivih stavkih. On ni “mlatil prazne slame”. V razmišljanjih je večkrat prekosil tudi mnoge fakultetno IZOBRAŽENE posameznike. V sedanji DRŽAVNI UPRAVI pa več šteje papirnata diploma, kot sposobnost.
    Ja gospod Oman, nam. kot bivši član PREDSEDSTVA Slovenije, dejansko POVE, da je zelo pomembna “ZDRAVA KMEČKA PAMET”. Ta nikoli ne zataji, ker enostavno razume, da v življenju je potrebno orati, sejati in šele za tem ŽETI.

    Pravijo, da v svojih delih ŽIVIMO tudi po smrti. In Omanova dela so VELIKA. Njegova številna DRUŽINA, nam je zagotovilo, da bo naša domovina lahko raćunala tudi na njegove POTOMCE.

    Ko sem prebirala govor vnuka Blaža Podobnika, sem bila ganjena do solz. V Omanovem vnuku sem dobila potrdilo slovenskega pregovora: “Sad ne pade daleč od drevesa” !

    Ivanu Omanu, očetu slovenske demokracije, želim zasluženi počitek in večno veselje v Nebesih!

  10. Tudi sama sem bila ganjena do solz ob govoru Blaža Podobnika.
    Tudi zato, ker jaz mojega dedka in babice nikoli nisem poznala. Vzela ju je revolucija, posledicno sta bili žrtvi te še starša.
    Nepojmljivo mi je, kar je povedal Tonin.
    Pomenljiv mi je tudi komentar Mirana Klančarja, pa še nekaj drugih.

  11. Napaka Vnuk je govoril na grobu svojega deda, starega očeta, ata, kot mu je rekel ali nonota, nikakor pa ne svojega očeta, kar piše pomotoma!
    Takih, kot je bil Ivan Oman , je v Sloveniji malo. Več jih je še v zamjstvu in v izgnanstvu ter odseljenih s trebuhom za kruhom. Pa še v najbolj zakotnem podeželju. V Čadrgu in v Trenti recimo. Oh še veliko sem jih pozabil v še bolj in manj zakotnih krajih Slovenije. V naši prestolnici Ljubljani pa jih je verjetno najmanj!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime