Rusija vztraja pri nesprejemljivih zahtevah za mirovne pogovore. Evropa nadaljuje z ekonomskimi ukrepi

vir: pixabay + fotomontaža
POSLUŠAJ ČLANEK
Ruski predsednik Vladimir Putin je "odprt za pogajanja" o Ukrajini, vendar mora Zahod sprejeti zahteve Moskve, je sporočil Kremelj dan po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da se je pripravljen pogovarjati, če Putin išče način za končanje vojne.

Članice EU so se dogovorile o uvedbi cenovne kapice za nafto, ki jo Rusija izvaža po morju. EU bo zgornjo mejo za ceno te nafte postavila pri 60 dolarjih za 159-litrski sodček. Ukrep naj bi takoj zmanjšal glavni vir prihodkov za Rusijo.

Vojni rezultati Rusije kličejo po pogovoru


Biden in francoski predsednik Emmanuel Macron sta po pogovorih v Beli hiši v četrtek dejala, da bosta od Rusije zahtevala odgovornost za njena dejanja v Ukrajini, vendar se je zdelo, da je ameriški predsednik Moskvi ponudil tudi oljčno vejico, obenem pa poudaril, da ne vidi znakov spremembe Putinove drže.

Biden in Macron sta po četrtkovih pogovorih v skupni izjavi zapisala, da sta zavezana k temu, da bo Rusija odgovarjala za "široko dokumentirana grozodejstva in vojne zločine, ki so jih v Ukrajini zagrešile njene redne oborožene sile in njeni pooblaščenci".

Biden je dejal, da je pripravljen govoriti s Putinom, "če bo dejansko obstajal interes, da se odloči, da išče način za končanje vojne", in dodal, da ruski voditelj "tega še ni storil".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v prvem javnem odzivu Moskve na Bidnovo uverturo novinarjem povedal: "Predsednik Ruske federacije je vedno bil, je in ostaja odprt za pogajanja, da bi zagotovil naše interese."

Peskov je dejal, da ameriško zavračanje priznavanja priključenega ozemlja v Ukrajini kot ruskega ovira iskanje načinov za končanje vojne. Moskva je pred tem zahtevala obsežna varnostna jamstva, vključno s preklicem širitve zveze Nato na vzhod.

V zadnjih 24 urah so bili v ruskem obstreljevanju južne ukrajinske regije Herson ubiti trije ljudje, sedem pa jih je bilo ranjenih, je v petek sporočil regionalni guverner.

Glavno mesto regije Herson, ki so ga ukrajinske sile osvobodile sredi novembra, in drugi deli regije so bili v istem obdobju bombardirani 42-krat, je guverner Jaroslav Januševič zapisal v aplikaciji za sporočanje Telegram.

Ruske sile so obstreljevale tudi stavbo v mestu Zaporožje, ki je v ukrajinski lasti, in jo zažgale, je povedal mestni uradnik Anatolij Krutjev.

Napadi na infrastrukturo bodo verjetno povečali stroške vzdrževanja ukrajinskega gospodarstva v prihodnjem letu za do 1 milijardo dolarjev na mesec, zato bo treba pomoč državi "usmeriti naprej", je v četrtek na konferenci Reuters NEXT povedala vodja Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva.

Rusija in Nemčija v komunikaciji


Putin je nemškemu kanclerju Olafu Scholzu v petek v telefonskem pogovoru dejal, da je zahodna usmeritev glede Ukrajine "uničujoča", in Berlin pozval, naj razmisli o svojem pristopu, so sporočili iz Kremlja.

Scholzov tiskovni predstavnik je v berlinskem poročilu o telefonskem pogovoru navedel, da je kancler obsodil ruske zračne napade na civilno infrastrukturo in pozval k diplomatski rešitvi vojne, "vključno z umikom ruske vojske".

Putin je dejal, da mu ni žal, da je začel tako imenovano "posebno vojaško operacijo" za razorožitev in "denacifikacijo" Ukrajine. Vojno je označil za prelomni trenutek, ko se je Rusija po desetletjih poniževanja po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 končno postavila po robu arogantnemu Zahodu.

Strah pred nuklearno nesrečo


Macron je dejal, da se bo še naprej pogovarjal s Putinom, da bi "poskušal preprečiti eskalacijo in doseči zelo konkretne rezultate", kot je varnost jedrskih elektrarn.

Mednarodna agencija za atomsko energijo upa, da bo do konca leta z Rusijo in Ukrajino dosegla dogovor o vzpostavitvi zaščitnega območja v Zaporožju, največji jedrski elektrarni v Evropi, je v pogovoru za italijanski časnik La Repubblica povedal vodja atomskega nadzornega organa ZN Rafael Grossi.

Vodja ruske državne agencije za jedrsko energijo Rosatom je pozneje po navedbah tiskovne agencije RIA dejal, da je Moskva predstavila svoje stališče o vzpostavitvi varnostnega območja in zdaj čaka na odgovor. Ponavljajoče se obstreljevanje okoli elektrarne, ki je pod ruskim nadzorom, je vzbudilo zaskrbljenost zaradi možnosti hude nesreče le 500 km od kraja najhujše jedrske nesreče na svetu, nesreče v Černobilu leta 1986.

Cenovna kapica za rusko nafto


Zgornja meja za ceno ruske nafte pri 60 dolarjev za 159-litrski sod, ki jo je v petek sprejel EU in nato še skupina G7, "bo uničila" rusko gospodarstvo, je prepričan Kijev, ki si je sicer želel omejitev v višini 30 dolarjev. Zahodni zavezniki Ukrajine bodo ob tem odrekli zavarovanje tankerjem, ki prevažajo rusko nafto v države, ki ne upoštevajo omenjene cenovne kapice. To bo Rusiji otežilo prodajo nafte nad to ceno.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je dejala, da se rusko gospodarstvo že krči, Rusiji primanjkuje sredstev, cenovna kapica pa bo "takoj zarezala v Putinov najpomembnejši vir prihodkov". Ukrep bo po njenih besedah pomenil nov pritisk na finance ruskega predsednika Vladimirja Putina in "omejil prihodke, ki jih uporablja za financiranje svoje brutalne invazije", ob tem pa naj ne bi prizadel dobavne verige po svetu, zaradi česar bi lahko poskočile cene goriva po svetu.

Rusija je dogovor EU-ja kritizirala. Kot je sporočila, nafte ne bo dobavljala državam, ki bodo uveljavljale cenovno kapico. Moskva je v odzivu sporočila, da Unija s tem ogroža svojo energetsko varnost. Ker imajo ključna svetovna ladjarska in zavarovalniška podjetja sedež v državah G7, bi Moskva zaradi cenovne omejitve zelo težko prodajala svojo nafto po višji ceni.

Dogovoru o cenovni kapici za rusko nafto, ki so ga države G7 in EU-ja na načelni ravni dosegle septembra, se je pridružila tudi Avstralija. Ukrepi Zahoda bodo Rusijo gotovo prizadeli, a ta škodo blaži s prodajo nafte državam, kot sta Indija in Kitajska. Ti dve državi sta trenutno največja posamezna kupca ruske surove nafte.

Pred vojno v Ukrajini, leta 2021, je Rusija več kot pol nafte izvažala v evropske države. Največji uvoznik je bila Nemčija, sledili sta Nizozemska in Poljska. Po začetku vojne pa želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov. Medtem so ZDA že prepovedale uvoz ruske surove nafte, Združeno kraljestvo pa to načrtuje postopoma do konca leta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike