Richard James Overy: Ljudje danes v evolucijskem smislu niso bistveno drugačni od svojih prednikov iz prazgodovine

Univerza Alma Mater Europaea pod vodstvom ustanovitelja in rektorja prof. dr. Ludvika Toplaka svojim študentom ponuja bogato akademsko okolje in ustvarja priložnosti za intelektualni razvoj in tudi pridobitev profesionalnih znanj in veščin. Na univerzi velikokrat gostijo znanstvenike, strokovnjake različnih področij. Tokrat so na Alma Mater Europaea – Fakulteti ISH medse povabili profesorja Richarda Jamesa Overyja, enega najpomembnejših sodobnih zgodovinarjev. Poslušalcem je predstavil svojo najnovejšo knjižno uspešnico Why War? in z njimi delil svoje poglobljene vpoglede v vprašanje vojskovanja skozi prizmo zgodovine, biologije, psihologije in političnih ved.

Richard James Overy je profesor na Univerzi v Exeterju, urednik The Times Complete History of the World, član Kraljeve družbe in Britanske akademije ter prejemnik prestižnih nagrad za zgodovinsko raziskovanje. 

Ključna vprašanja, ki se jih Overy loteva v svoji knjigi, so: Zakaj so ljudje edina vrsta, ki množično pobija lastne pripadnike? Kako se vojna odraža v sodobnih krizah, kot sta konflikt v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu? Pri razčlenjevanju teh tem Overy izpostavlja evolucijske, družbene in politične dejavnike, ki že tisočletja oblikujejo konflikte. Na univerzi pravijo, da so Overyjeva predavanja in razprava »odprla pomembna vprašanja o prihodnosti globalne varnosti in možnosti preprečevanja prihodnjih vojn. Univerza Alma Mater Europaea tako ostaja pomembno središče za razprave o aktualnih družbenih izzivih.« 

Zakaj vojna?

Albert Einstein je pred skoraj sto leti vprašal Sigmunda Freuda, zakaj so vojne. Einstein je upal na preprost odgovor v okviru človeške psihologije, a enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Overy je v svojem dolgoletnem znanstveno-raziskovalnem delu ta vprašanja analiziral z vidika različnih znanstvenih disciplin: biologije, psihologije, antropologije, ekologije, družbenih in političnih ved.

Richard James Overy pravi, da sodobna evolucijska teorija nakazuje, da je zgodnji človek uporabljal kolektivno nasilje – ali vojskovanje – za zaščito majhnih skupnosti in širjenje genskega bazena. Sposobnost uporabe nasilja v določenih okoliščinah je tako postala eden od mehanizmov v človeškem umu za zagotavljanje preživetja. Antropologija in arheologija sta pokazali, da je nasilje tudi kulturni produkt, pri čemer je vojskovanje v takšni ali drugačni obliki postalo del življenja zgodnjih skupnosti. Družbena segmentacija je oblikovala vojaški razred za zaščito plemena ali klana ter militaristično kulturo, ki je opravičevala vojskovanje. Čeprav vojne niso potekale neprekinjeno, ni nobenega dela sveta, kjer arheološki in antropološki dokazi ne bi kazali na kolektivno nasilje proti drugim ljudem, že dolgo pred nastankom držav.

Overy nadaljuje: »Ta evolucijski vzorec je obstajal že pred nastankom države, katere razvoj je bil deloma povezan s potrebo po učinkovitejši organizaciji vojskovanja. V zgodovinskem obdobju, ki sega približno 6.000 let nazaj, je mogoče jasneje prepoznati motive za vojno – bodisi zaradi prepričanj, potrebe po virih ali iskanja moči in varnosti. Te razlage so osrednje v političnih in družbenih vedah, ki se bolj osredotočajo na zavestne dejavnike, ki ženejo ljudi v vojno, kot pa na osnovne evolucijske vzgibe. Iskanje varnosti je pri tem ključnega pomena. To je razvidno iz zgodovine zadnjih nekaj tisoč let, bodisi pri obrambi kitajskega ali rimskega imperija bodisi v vojnah nedavne preteklosti. Občutek ogroženosti je pomembno vplival na Putinovo odločitev za vojno proti Ukrajini iz strahu, da bi NATO in Evropska unija dosegla rusko mejo. Prav tako je bistven za izraelski pogled na svoj geopolitični položaj v morju arabskih držav ter za nedavne vojne proti Hamasu in Hezbolahu, ki so bile poskus stabilizacije izraelskih meja.«

O tem, kako je vojna tudi v sedanji dobi realna in na kaj to nakazuje, pa je Richard James Overy povedal: »V enaindvajsetem stoletju je vojna še vedno globalna realnost. Sodobna politična znanost opozarja na možnost novih vojn zaradi omejenih virov, kot so naftne vojne prejšnjega stoletja, ali vojn, ki bi jih povzročile hitre podnebne spremembe – na primer zaradi zaščite vodnih virov ali preprečevanja množičnih migracij. Morda bo prišlo do vojn v vesolju ali kibernetskih vojn, katerih cilj bo ohromiti gospodarsko in vojaško sposobnost tekmečeve sile.

Dolga zgodovina vojskovanja nakazuje, da vojne v prihodnosti ne bodo zlahka izginile. Najnevarnejša možnost je, da bi nezaupanje in občutek ogroženosti lahko pripeljala do jedrske vojne. Ljudje danes, kljub vsem dosežkom, v evolucijskem smislu niso bistveno drugačni od svojih prednikov iz prazgodovine.«